Doma pripravljen sir, ki je nekaj posebnega

Te dni spremljam poletno šolo priprave veganskih sirov. Udeleženci so res od vsepovsod, Avstralija, Amerika, Vietnam, Italija... organizator, prozvajalec kultur za fermentacijo Cashewbert iz Berlina jih je zbral več kot petsto, lepa druščina. Po pandemiji, pravijo, se je povpraševanje po veganskih sirih močno povečalo.

Gre za profesionalno pripravo sirov na rastlinski osnovi. Predavatelji predstavljajo svoje recepte, posebnosti, napake in uspehe pri proizvodnji takšnih sirov in pripovedujejo o istem motivu - radi imajo sir. Najbolj uspešna in verjetno najbolj znana proizvajalka na svetu je Japonka Myoko, ki je prišla v Ameriko in ustvarila velik posel v Kaliforniji. Začela je z veganskimi sladicami, ki jih je raznašala sama. Naložila si jih je v nahrbtnik in se do kupcev vozila s podzemno. Nekoč je svojim odjemalcem ponudila še veganski sir. In tako je nastala prodajna uspešnica z njenim imenom Myoko. Danes se ukvarja le še s tehnologijo in rada deli svoje izkušnje, ker, kot pravi, svet potrebuje več kot enega proizvajalca dobrih sirov. Prepričana je, da so veganski siri ekološko bolj sprejemljivi kot klasični.

Na sedemdnevnem poletnem kampu je vsak dan že ob osmih zjutraj predstavitev sira dneva. Prvi dan je bil namenjen gorgonzoli, naslednji mocareli, danes je na urniku chedar. Sledili bodo feta, camembert, roquefort in kremni sir. Se že veselim. Gre za postopke, ki poskušajo doseči, odvisno od vrste sira, pravo teksturo, okus, žvečkljivost, drobljivost, topljivost.

Zakaj mi je všeč današnji recept? Ker je sir hitro narejen, za večino ostalih potrebuješ več potrpežljivosti in znanja. Ker je preprost in skoraj ne more iti nič narobe. Je alternativa veganskim sirom, zapakiranim v plastično embalažo.

Z njim zadostiš želji po siru, ni približek, lahko pa je v redu za v sendvič. Naredi neko razpoloženje in pokažeš dobro voljo, da ti ni čisto vseeno, koliko ekološke obremenitve ostaja za teboj. Zato sledim Myoko in delim recept z vami.

Veganski sir chedar

- 110 g fino mlete bele riževe moke
- 75 g stopljene kokosove maščobe
- žlička soli
- žlička gorčice
- 3 žličke limonovega soka
- 3 žlice kvasovih kosmičev
- žlice svetlega misa
- 180 ml vode

Dodatki po želji:
- zeliščna sol
- suh rožmarin, origano
- cela kumina
- cel poper
- narezan suh čili (chilli flakes)
- česen v prahu ali granulah
- tekoči dim
- grobo nasekljani orehi

Priprava

1. Potrebovali boste keramične modelčke, primerne za v pečico (ramekini), v velikosti majhnega sirnega hlebčka. Če jih nimate, uporabite samo en manjši keramični model.

2. Pečico segrejte na 140 stopinj.

3. Vse sestavine, razen dodatkov, gredo v navaden blender. Zmiksajte in vlijte v modelčke. Nato v modelčke dodajte po želji okus, ki vas najbolj spominja na sir. V en modelček na primer vmešajte čili v koščkih, v drugega kumino. Dodatkov naj bo malo, za pikanten sir nekaj zrn popra, za dimljen okus sira bo dovolj pol žličke tekočega dima. Sir v modelčkih premešajte, da se izbran dodatek enakomerno porazdeli. Vsaj en modelček naj ostane brez dodatkov, nevtralnega okusa.

4. Modelčke pokrijte z aluminijasto folijo ali vse skupaj pokrijte z nizkim pekačem.

5. Pokrite modelčke postavite na rešetke v pečico. Pecite na programu 'kroženje zraka' nekje pol ure.

6. Če ste vso maso zlili v en model, pecite četrt ure dlje.

7. Kako preverite, ali je sir pečen? Na površini mora biti mehek, gumijast, podobno kot biskvit, ne sme pustiti sledi na prstu.

8. Počakajte, da se modelčki malo ohladijo in mlačne postavite v hladilnik. V hladilniku naj bodo 6 ur ali dlje (čez noč), da se sir popolnoma strdi.

9. Ohlajen sir stresite iz modelčkov. Pomagajte si s tankim rezilom noža.

10. Sir ni ravno topljiv, je bolj za sendviče, obložene kruhke in sirne plošče h kozarcu piva.

11. Barva je srednje rumena, struktura rahlo drobljiva, primeren je za rezanje. Sir ni najboljši za ribanje, toaste, pico.

12. V hladilniku ga lahko hranite do dva tedna.

Preizkusite še: Juha iz pečenega paradižnika s praženimi kozicami

Fotografija: Hana Splichal