Fokača s paradižniki: recept, po katerem vas bodo vsi spraševali (in ideje, kako vse jo lahko ponudimo)

Fokača je priljubljena italijanska krušna specialiteta, njeno ime izhaja iz latinske besede »focus«, kar pomeni ognjišče ali kamin, saj so jo prvotno pekli na vročem kamnu v ognjišču. Skozi stoletja se je recept zanjo razvijal in prilagajal različnim okusom in potrebam. V srednjem veku so začeli dodajati različne začimbe in zelišča, kot so rožmarin in timijan, v renesansi pa tudi druge sestavine, kot so sir, čebula in oljke. 

Božanska fokača z drožmi (Foto: Sonja Ravbar)

V Liguriji, na primer, je fokača znana po svoji hrustljavi skorji in mehki sredici, pogosto okrašena s soljo in rožmarinom. V Apuliji pa je nekoliko debelejša, spečena z obilico oljčnega olja in pogosto obogatena s češnjevimi paradižniki in oljkami. Tudi druge regije so razvile svoje edinstvene različice, ki vključujejo lokalne specialitete in okuse, kar je prispevalo k raznolikosti in priljubljenosti tega ploščatega kruha po vsem svetu.

Danes jo poznamo kot vsestransko jed, ki jo lahko uživamo kot prigrizek, predjed, prilogo ali celo glavno jed, odvisno od dodatkov in načina priprave.

Na naši kuharski delavnici smo se lotili recepta z drožmi, zaradi katerega je ta kruh še posebno žvečljiv in zares izvrsten. Priprava ne terja veliko truda, je pa res, da je med koraki kar nekaj čakanja. Kvasovke morajo namreč v miru opraviti svoje, kar prispeva k še boljšemu okusu.

Špela Ankele, hišna mojstrica za peko kruha z drožmi (Foto: Sonja Ravbar)

Fokača s paradižniki (pripravljena z drožmi) 

• 150 g puhastih droži (pripravimo jih tako, da z žličko matičnih droži pomešamo 75 g vode in 75 g moke)
• 500 g bele moke
• 400 g mlačne ali hladne vode
• 10 g soli

In še

• malo oljčnega olja, solni cvet ali grobo mleta sol, dodatki po izbiri (češnjevi paradižniki in podobno)
• kos papirja za peko

Po korakih

Prvi korak: V posodi zmešamo droži, moko, vodo in sol. Posodo pokrijemo in pustimo približno 30 minut, nato zmočimo roke z vodo in naredimo prepogibe.

Drugi korak: Prepogibe naredimo trikrat ali štirikrat v polurnih razmakih. Tako oblikujemo glutenske vezi, testo pa se mora lepo zasvetiti.

Tretji korak: Testo naj na sobni temperaturi počiva 2 ali 4 ure – nekako toliko časa, da se volumen podvoji.

Četrti korak: Nato zaprto oziroma pokrito posodo preložimo v hladilnik za 8 do 24 ur.

Peti korak: Ko je čas za peko, ogrejemo pečico na približno 210 stopinj Celzija.

Šesti korak: Ko se pečica greje, na pekač položimo papir za peko in nanj kanemo malo oljčnega olja. Na tako pripravljen papir preložimo testo za fokačo.

Sedmi korak: Fokačo malo pokapamo z vodo in oljčnim oljem ter s prsti oblikujemo značilne luknje. Posujemo s solnim cvetom, obložimo z izbranimi dodatki. Če izberemo češnjev paradižnik, ga nekoliko potisnemo v testo, da bodo paradižniki med peko ostali na svojem mestu.

Osmi korak: Pečemo približno 20 minut. Ko je pečeno, še čisto malo pokapamo z oljčnim oljem in vodo ter ohladimo do mlačnega.

Udeleženci med tehtanjem sestavin. (Foto: Sonja Ravbar)

Prepogibanje testa pripomore k božanski sredici. (Foto: Sonja Ravbar)

Kako globoko potisnemo paradižnike? Čim bolj, saj med peko radi skočijo iz testa. (Foto: Sonja Ravbar)

Pa še nasmejana gasilska fotografija. Brez te ne gre! (Foto: Sonja Ravbar)

Kako vse lahko ponudimo fokačo?

Uporabite kot kruh za sendviče! Za tanjše rezine pečemo v pekaču velikosti 30 × 45 cm. Mnogim so sendviči, pripravljeni s tem kruhom, najboljši na svetu.

Postrezite ob glavni jedi: Fokača je popolna za vpijanje omake ali polivke, zato je odlična ob golažu in drugih mesnih omakah, pa tudi solatah. Predstavljajte si poletno paradižnikovo solato in kos tega božanskega kruha! Zelo tekne tudi ob vseh domačih enolončnicah.

Postrezite za zajtrk: Za slan zajtrk jo ponudimo z jajci na vse načine. Še posebno boste navdušili, če boste ta kruh spekli v mini velikostih (npr. v pekaču za mafine). Lahko pa jo pred peko obložimo s sezonskim sadjem in jo ponudimo s sirom in medom. To je šele nekaj posebnega!

Za sirno ploščo izberemo različne sire: od mehkih do trdih in zorjenih .... (Foto: Sonja Ravbar)

Ob sirni plošči: Klasika, s katero vedno navdušimo. Tudi mi smo na delavnici tako razveselili naše goste, ki so fokačo lahko okušali v družbi raznolikih sirov. Sirno ploščo sicer oblikujemo tako, da uporabimo tri do štiri vrste sira: enega mehkega, srednje trdega, trdega in mehkega s plesnijo. Še en naimg, ki je zelo pomemben: sirov nikoli ne ponudimo hladnih, temveč sobne temperature, saj bo aroma takrat najbolj izrazita.

Z marinirano mocarelo: Hiter in preprost prigrizek za druženje, ki je zadnje čase izjemno priljubljen tudi na družbenih omrežjih, Daleč najbolj tekne s kosi sveže pečene fokače. Recept smo objavili TUKAJ.

V družbi kakovostnega olja, začimb in zelišč: Fokača je izjemno okusna že sama po sebi, zato jo gostom lahko ponudimo zgolj s kakovostnim oljem, tega pa lahko obogatimo s soljo, zelišči in začimbami.