Jedi s koruzo, brez katerih ni avgusta

Nasvet, kako do koruze ...

... ki nas vedno spravi v dobro voljo. Popisala ga je Beba Splichal.

»Kako do sladke, sočne, ravno prav nedozorele koruze? Kupite jo zgodaj zjutraj na tržnici, pri kmetu, ki mu zaupate, da je res sveža. Zavijte jo v vlažno krpo ali časopis­ni papir in spravite na hladno. Koruza namreč hitro dozoreva, tudi po tistem, ko je utrgana. Razvija se škrob, zrna postajajo trša in manj sladka. Zato je seveda idealno, če jo lahko utrgaš in z njo tečeš v kuhinjo. Najboljši način je uglajeno rabutanje, ko greš do njive in vprašaš, ali si lahko odlomiš storž ali dva. Bolj adrenalinsko in bolj pravo je rabutanje, pri katerem moraš paziti, da te nihče ne zasači. Tega v resnici nisem nikoli počela, sem si pa želela. Neumnosti so veliko bolj privlačne, dokler se ne zgodijo, in to velja tudi za rabutanje.

Poznam zgodbo iz prve roke, ko so fantje rabutali češnje, viseli so z drevesa, trgali hlače in pljuvali koščice. Bili so morda preglasni, preveč polni sebe ali pa so imeli ravno smolo, da je takrat prišel mimo lastnik drevesa, človek brez smisla za neumnosti. Spustil je psa, precej velikega, z zajetnim gobcem, polnim belih čekanov. Kuža je malo renčal in nato legel v senco, ob vsakem premiku na drevesu pa je skočil pokonci in razkazoval čekane. Na drevesu je postalo neudobno, češnje niso imele več pravega okusa, spomnili so se, da bi pravzaprav morali biti v šoli. Pes jih je čuval do trde teme, ko je prišel ponj njegov lastnik in ga brez besed odpeljal v hišo. Visoke veje so nato obirali le še škorci, ki se znajdejo v takšnih situacijah.

Z rabutanjem koruze je verjetno podobno.«

Pečena koruza

Oprostite, smo vam sploh kdaj povedali, kako pečemo koruzo mi? Tole je najbolj rudimentarna izvedba, kot obvezno opremo moramo navesti še žar ali taborni ogenj, nekaj v bližnjem grmu narezanih dokaj tankih vej (ali seveda dolgih kovinskih nabodal). Kot dodatek pa nekaj strokov česna, sol, maslo ali – naša najljubša različica – maslo z misom.

Takole se naredi: zakurimo ogenj ali žar in počakamo, da se plameni poležejo in ostane le še žerjavica. S kupljenim ogljem bo postala siva, z drvmi žareča (nekaj polen mora biti kar velikih, da dovolj dolgo držijo).

Med čakanjem pripravimo koruzo. Slovenski tradicionalni način je, da storžem odstranimo laske in ličje, to prihranimo, koruzo pa nabodemo na palice, ki smo jih nekaj časa namakali v vodi: suhe bodo pregorele in koruza nam bo padla v žerjavico.

Ko plameni pominejo, primaknemo koruze, tako da so kakih 15 cm nad žerjavico, sicer se zrna po vrhu zažgejo, kjer se držijo storža, pa so surova. Vsakih nekaj minut jih obrnemo, da se z vseh strani enakomerno bronasto opečejo. Da se približujemo zmagi, zaslutimo, ko se posamezna zrna razpočijo v kokico.

Vročo koruzo ovijemo v prihranjeno ličje in počakamo, da se malo ohladi, nato obogatimo okus. Najenostavneje je, če jo podrgnemo s prerezanimi stroki česna in rahlo posolimo. Najbolj imenitno pa je, če jo pomažemo z maslom, ki smo ga, v razmerju 1 : 3, pomešali s svetlim misom. Torej: 3 žličke razmehčanega masla na žličko misa. Teh koruz ne solimo, umami okus pa je zagotovljen.

Mlada koruza z arašidi

Jed je prigrizek. Koruzo jemljete z rokami in jo pomakate v omako. Kar ostane na krožniku, se poje s kosom kruha.

ni podpisa

Mehiška koruzna juha malo drugače

Značilno mehiško koruzno juho smo veganizirali na vsaj tri načine in našli nov recept. Neobičajno združevanje sestavin je postalo izziv, spremembe, ki so bile še včeraj nemogoče, so danes dobrodošle.

ni podpisa

Hladna koruzna juha

Mlada koruza ima zelo kratko sezono, zato je ne zamudite uporabiti v jedeh, kot je ta odlična juha.

Naslovna fotografija: Hana Splichal

Deloindom.si: Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavrzite