Juha z zdravilno sestavino, ki bi jo morali imeti vsi na vrtu

Letošnjo vrtičkarsko sezono pri nas začenjamo z novo dvignjeno gredo. Če jo primerjam z gredami, ki jih že imamo, je po merah dvojna, tako da šteje za dve. Mislili smo, da jo bomo imenovali koronska gredica, vendar se je od ideje do postavitve zgodilo toliko drugih stvari, da je dobila ime samooskrbna. Zdaj nismo več vrtičkarji, ki med solato preživljajo prosti čas, ampak začenjamo gojiti zelenjavo za hrano. Torej iz potrebe. Z novo dvojno gredo bomo imeli deset mini vrtičkov, kar naj bi nekako zadostovalo za zelenjavo za sproti za dve osebi.

Zakaj dvignjene grede?

Dvignjene grede so lažje obvladljive, dostopne so z vseh strani, enostavno jih pokriješ, zaščitiš, zaliješ. Za tiste, ki jih boli hrbet, so še boljše visoke grede. Dvignjeno ali visoko gredo se da postaviti praktično kamor koli, kjer je dovolj sonca. Nisem si mislila, da jih bom s tako lahkoto postavljala po nekoč meščanskem vrtu z okrasnimi travami. Včasih se zalotim ob misli, kako bi se novi podobi vrta začudila krajinarka, ki ga je načrtovala. Pred dvajsetimi leti nisem čutila potrebe, da gojim zelenjavo, danes jo. Poskušam razmišljati odgovorno in spraviti svoje potrebe v lesen okvir nove dvignjene grede na našem vrtu.

O samooskrbi čivkajo vrabci in nikakor ni modna muha. Skrajni čas je, da se zamislim, kje in kako zraste tisto, kar dobim na krožnik. Samooskrba pomeni tudi, da se ozrem okoli sebe, se povežem z drugimi, iščem možnosti, kako si zagotoviti prijetno življenje brez nakupovalnega vozička. Sestavine za današnji recept sem pobrala z vrta. Kapusnice, ki so nas hranile pozimi, se zdaj umikajo. Med njimi je bila največja raštika, njeni temno zeleni listi so po robovih kar vijolični. Listi so trdi, stebla vlaknasta, okus nič posebnega, ravno prav za skromno juho.

Jaz sem še vedno v postnih dnevih, naravnana k rahli anksioznosti, ko pomislim na prihodnost.

Lahko kar koli pridelate sami? Niste za vrt? Ne znate posejati raštike? Luknja v izobrazbi. Veliko jih imamo, takšnih lukenj nevednosti. Kako zašiti hlače, popraviti kolo, najti nekaj užitnega v naravi, se naravno (po)zdraviti, zakuriti ogenj. Mene tega v šoli niso učili, pa sem gulila klopi kakšnih šestnajst let. Ni časa za razmišljanje o preteklosti, nos je treba obrniti naprej, dvigniti brado in se naučiti par stvari za življenje, ki lahko kmalu pridejo prav. Zdajle ko to pišem, resno razmišljam o tem, da bi pri mizarju morda naročili še eno dvignjeno gredo.

Po tem receptu lahko pripravite tudi trše liste navadnega ali toskanskega ohrovta.

Raštika v skromni juhi

• 300 g raštike


• čebula


• par strokov česna


• olje


• sol in poper


• žlička mlete paprike (najboljši okus bo dala dimljena)


• ščepec čilija


• žlička jabolčnega kisa


• vloženi suhi paradižniki (ni nujno)

Priprava

1. Liste raštike pripravite tako, da izrežete stebla in listne žile. Liste zvijte in narežite na široke trakove, nato na kvadratke. Čebulo in česen ločeno nasekljajte.

2. Na olju zmehčajte čebulo, dodajte česen, in ko zadiši, vmešajte sol, poper, papriko in čili. Takoj zalijte z vročo vodo. V lonec stresite narezano raštiko in kuhajte dobro uro. Proti koncu kuhanja okisajte in po želji vmešajte narezan suh paradižnik.

3. Raštiko ponudite kot skromno juho. Lahko jo odcedite in dodate kakšni drugi jedi kot prilogo. Navada je, da se v tem primeru zraven ponudi skodelica čiste juhe iz raštike.

Priporočamo še: Legendarno kosilo malo drugače: pire, jajce na oko, namesto špinače pa še nekaj boljšega