Krompir z rastlino, ki bi jo morali bolje poznati

Ob cesti, ki pelje do naše istrske vasi, so parkirani avtomobili, med nizkim drevjem in grmičevjem pa se rahlo sklonjeni počasi premikajo nabiralci špargljev. Tu in tam bo videti koga s šopkom špargljev v rokah. Trofejo po navadi stiskajo v razgreti dlani, da glavice špargljev kar omahnejo. S tem seveda ni težav. Šopek se v kozarcu ali vedru hladne vode hitro osveži in postavi pokonci.

Včasih se vprašam, za kaj gre pri nabiranju divje hrane. Je glavni motiv popestritev jedilnika, nabiralniška strast ali nas morda motivira neka starodavna sila, ko smo ljudje preživeli tudi od tistega, kar smo našli v naravi. Divje rastline niso le hrana, ki napolni krožnik, mnogo večja vrednost je v njihovi zdravilnosti. Šparglji, čemaž, koprive, regrat so spomladanski zdravilci. Vsem po vrsti lahko pripišemo, da vsebujejo snovi, ki delujejo očiščevalno in poživljajoče. Medved že ve, zakaj spomladi plane na čemaž.

Poleg divjih delikates, ki so znane, je v naravi še marsikaj, česar (več) ne poznamo tako dobro. Močno obžalujem, da sem na tem področju nevedna in da se nikoli nisem učila od odličnega poznavalca divje hrane Daria Corteseja, čeprav sem to vedno imela v mislih. Ni dovolj misliti, treba je tudi storiti, ah, večna zadrega, zato sem se močno razveselila delikatese, ki sem jo to pomlad po naključju spoznala. V trgovini na obali sem namreč zagledala kašeto, polno nenavadne zelenjave. Dolgi zeleni poganjki so spominjali na pozne šparglje. Toliko jih poznam, da sem vedela, da šparglji niso, zato sem bila še toliko bolj presenečena, ko so jih predstavili kot morske šparglje. No, slanuše, je bila potrpežljiva prodajalka. Bila so me sama ušesa. Široko se je nasmejala in mi, tako po primorsko, napol zares, napol v hecu razložila, za kaj gre. Gre za morske šparglje, ki rastejo na obali, z nogami v pesku, kjer jih moči morje, da zelena stebelca v šopih poganjajo kvišku. Prosila sem, naj mi natehta toliko teh špargljev, da jih za večerjo preizkusita dve osebi, in se z mešanico radovednosti in nevednosti lotila recepta. Prodajalka mi seveda pri receptu ni bila v pomoč, kadar si navajen neke zelenjave, se ti zdi priprava samoumevna. Ja, skuhajte jih in pojejte, haha. Še dobro, da imamo internet. Tam sem naletela na članek Daria Corteseja, ki je pojasnil vse.

Na naši obali raste kakšnih petnajst vrst slanuš, rastlin, ki jih hranita morje in sonce. Morski špargelj ali navadni osočnik ali sburion je med bolj priljubljenimi med njimi. Solinarji so rastlino dobro poznali, saj jih v solinah raste največ. Zelene poganjke so pripravljali s krompirjem, kar tako kuhane in zabeljene na solato, za kasneje so osočnik vlagali v močnejši kis z malo česna. Užitni so mladi poganjki, ki jih osmukate s stebla. Če se boste po svežo energijo odpravili na obalo in se sprehajali po praznih peščenih plažah, ga morda najdete. Kar je danes plevel, je bilo včasih užitno, in takih rastlin je zelo veliko. Ne bi bila rada zoprna, pa vendar, lahko je koristno, če bi se podučili, kaj je v naravi užitnega. Za vsak slučaj, če kdaj prav pride.

Krompirjeva jed z divjimi poganjki

Za dve osebi.

• 100 g navadnega osočnika ali divjih špargljev


• 2 žlici oljčnega olja


• 300 g krompirja


• sok pol limone


• sol in poper


• mlada čebula


• svež koprc (za povrh)

Priprava

1. Izberite manjši in približno enako debel krompir. Okrtačite ga in skuhajte. Olupite ga in narežite na debelejše rezine. Nalomite le mlade in neolesenele poganjke. Koprc fino nasekljajte. Čebulo narežite na kolobarčke.

2. V ponvi na olju popražite poganjke. Solite in poprajte, ko se zmehčajo, dodajte limonov sok. Upoštevajte, da je navaden osočnik precej slan. Poganjke odrinite na eno stran ponve, na drugi strani popražite krompir, da se malo zapeče.

3. Dodajte mlado čebulo in premešajte.

4. Po okusu dosolite. Posujte s koprcem in odstavite.

Priporočamo še: Rastline, ki jih nabiramo aprila: ti poganjki so »novi šparglji«