Najbolj preprosta fokača brez gnetenja, pri kateri uporabimo enako razmerje moke in vode

Fokača je prava italijanska klasika oziroma ploščati kruh, ki je po teksturi podoben testu za pico ali pa čabati, a s svojimi značilnostmi, seveda. Z njo so se mastili že v rimskih časih, ko so jo imenovali »panis focacious«, kar bi v prevodu pomenilo »kruh z ognjišča«. Pripravlja se z obilico oljčnega olja, ki pri peki ustvari hrustljavo skorjico.

Struktura testa je mehka, voljna in puhasta navznoter ter hrustljava, krhka in slana navzven. Najraje jo obložim kar z aromatičnimi zelišči, nanjo pa lahko dodamo tudi zelenjavo. In prav take fokače so bile moja stalnica, »zdrava fast food« študentska hrana v času študija v Firencah. Najraje sem imela obloženo s krompirjem in rožmarinom, kot samostojen obrok, namesto pice. Sicer pa se ta pogača lahko uporabi tudi za pripravo različnih sendvičev ali kot predjed s kozarčkom dobrega vina, kot priloga k juham, solatam in še bi lahko naštevali.

In kaj je še tisto, kar ta kruh naredi tako zelo poseben? Ko svoje prste dobesedno zarijemo v nežno in mehko testo, iz katerega noro buhtijo mehurji, ima to, vsaj zame, tako neverjeten in prijeten terapevtski učinek, da si jo večkrat zaželim pripraviti prav zaradi tega užitka …

ni podpisa

Fokača brez gnetenja

Za pekač dimenzij 22 x 30 cm.

• 450 g moke (navadne gladke moke ali namenske moke za kruh)


• 1,5 žličke suhega kvasa


• 2 žlički soli


• 450 ml vode

Ostalo

• oljčno olje (in nekaj masla)


• sveža zelišča in zelenjava po želji (peteršilj, timijan, rožmarin, čebula, pomladni cvetovi)


• solni cvet


• papir za peko

Priprava

1. V večjo posodo presejemo moko, dodamo kvas, sol in vodo ter z leseno ali silikonsko žlico (lahko tudi z rokami) dobro premešamo, da se sestavine med seboj dobro povežejo in nastane lepljiva kepa testa.

2. Posodo pokrijemo s prozorno folijo za živila in pustimo vzhajati čez noč, največ 12 ur na sobni temperaturi, da naraste za dvakrat toliko (lahko vzhajamo tudi dlje, npr. 12 do 24 ur, vendar v tem primeru priporočam vzhajanje v hladilniku).

3. Ko je testo vzhajano in mehurčkasto, okoli njega prilijemo olje. Z naoljenimi rokami ali pa pekovskim strgalom ga postrgamo z robov posode. Nato gremo z dlanjo pod testo ter ga okoli in okoli dvigujemo in raztegujemo ter spuščamo proti sredini. To naredimo v 6 ali 7 potezah, pri tem pa pazimo, da ga ne pretrgamo. Tako oblikujemo hlebček testa (ne prestrašite se, saj bo izredno redko in mehurjasto, lezlo bo narazen).



4. Pekač obložimo s papirjem za peko (ki ga še dodatno naoljimo) ali pa pekač zelo dobro namastimo z oljem in maslom ter vanj previdno preložimo testo. Pri tem pazimo, da ga ne pretrgamo. Testo pustimo takšno, kot je (ni ga treba raztegovati, saj se ob vzhajanju samo razleze po celem pekaču) in pekač pokrijemo s prozorno folijo za živila ter pustimo vzhajati še 2 do 4 ure, da testo naraste za še enkrat toliko.

5. Pečico segrejemo na 220 stopinj.

6. Ko je testo vzhajano, odstranimo folijo, ga pokapljamo z oljem, prav tako si dobro naoljimo prste ter z njimi naredimo luknje po celotni površini, pri čemer postane lepo mehurjasto.



7. Testo nato po vrhu obložimo z želeno zelenjavo in zelišči ter ga nazadnje na rahlo posujemo še s solnim cvetom.

8. Pečemo približno 25 minut, da je skorjica lepo zlatorjavo zapečena.

ni podpisa

Namigi

Moka: ta fokača je pripravljena s popolnoma navadno gladko moko, seveda pa je priporočljivo uporabiti namensko moko za kruh.

Kvas: najraje uporabljam suhi kvas, ki ima v primerjavi s svežim kvasom manj intenziven okus, pa še priprava je hitrejša.

Vzhajanje: če želite testo vzhajati dlje od 12 ur, ga je potrebno vzhajati v hladilniku, v hladilniku lahko testo vzhaja tudi do 3 dni (tako bo imelo še več okusa).

Svežina: fokača drži svežino 2 dni, lahko jo tudi zamrznemo.

Priporočamo še: Ti špargljevi zvitki s piščancem in panceto so nas obsedli