Preprosta pita: krostata z gozdnimi borovnicami in sivko

Krhka pita, ki se kar topi v ustih, medtem ko se sproščajo tople arome sivke in sladkih borovnic.

Pred leti sem se na počit­nicah v Italiji udeležila nepozabnega kuharskega tečaja, ki je potekal kar v jedilnici mogočne masserie – ene od starih apulijskih domačij, ki so bile v 15. in 16. stoletju obrambne utrdbe, pozneje pa so v njih nastale bogate kmetije. Med drugimi dobrotami smo se lotili tudi pomanjšanih različic crostate ali pite, polnjene z marmelado. To je bila ena od uspešnic, ki te je še topla vsako jutro pričakala za zajtrk. Pri njih namreč sladice jedo že navsezgodaj.

Vem, nekateri se boste zgrozili ob misli na takšno zlo v poplavi promoviranja zdravega življenjskega sloga, a meni je spomin na te trenutke nekakšen opomin, da se je za osebno srečo včasih preprosto treba spustiti z vajeti. Si posladkati dan že zjutraj, objeti drevo v gozdu in z njim poklepetati kot z najboljšim prijateljem. V večerni mesečini pa odvreči vsa oblačila in se – tudi brez figovega lista – zapoditi v morje. To je sok življenja! To je tisto, kar nam podmaže kosti, da ne škrtajo med vsem prehojenim in doživetim.

Zares preprosto pito, ki ne potrebuje slepe peke, sem napolnila z domačim džemom iz gozdnih borovnic. Za posebno izkušnjo v urjenju brbončic pa poskrbi sivka.

Količine so za pekač s premerom 28 cm.

Krostata z gozdnimi borovnicami in sivko

Krhko testo

  • 125 g sladkorja za peko sladic
  • 2 ravni žlički posušene kulinarične sivke
  • 500 g moke
  • žlička pecilnega praška
  • ščep soli
  • 250 g masla
  • 2 jajci
  • 2 rumenjaka

Džem

  • 500 g gozdnih borovnic
  • 300 g kristalnega sladkorja
  • sok pol limone
  • 2 ravni žlički posušene kulinarične sivke

Priprava

1. Sladkor in sivko zmanemo med prsti, da se sprostijo sivkine arome.

2. Moko s pecilnim praškom presejemo na sladkor, dodamo sol in pomešamo. Naredimo jamico in vanjo zlijemo razžvrkljana jajca in rumenjake. Ob robu natrosimo na kocke narezano hladno maslo.

3. Z vilicami mešamo jajca in postopno zajemamo moko, nato pa vzamemo strgalo za testo in z njim »režemo« po mešanici moke, jajc in masla, kot bi sekljali peteršilj. Tako si pomagamo, da se nam maslo ne topi pod prsti, kar bo prispevalo k bolj krhkemu testu.

4. Ko »nasekljamo« sestavine do videza nekakšnih grobih krušnih drobtin, testo na hitro ugnetemo v kroglo.

5. Testo razdelimo na dva dela – eden naj bo malce večji kot drugi – ju sploščimo, zavijemo v folijo in pospravimo v hladilnik za vsaj 20 minut, še bolje čez noč.

6. Džem: vse sestavine stresemo v lonec in počakamo kakšnih 10 minut, da se sadje zmehča in začne spuščati tekočino. Nato postavimo na ogenj in segrevamo. Po želji lahko del sadja pretlačimo s paličnim mešalnikom. Ko zavre, kuhamo še kakšnih 15 do 20 minut, da džem želira. Preverimo tako, da nekaj kapljic kanemo na mrzel krožnik. Če se tekočina ne strdi, še malo pokuhamo. Postopek seveda lahko pohitrimo z uporabo želirnega sladkorja, pektina ali drugih želirnih sredstev.

7. Vroč džem prelijemo v kozarec in pustimo, da se popolnoma ohladi.

8. Pečico vključimo na 180 stopinj.

9. Večji del testa razvaljamo med dvema papirjema za peko in z njim obložimo pekač za pito. Po vsej površini ga preluknjamo z vilicami in napolnimo z džemom.

10. Nato med dvema papirjema za peko razvaljamo še drugi del testa in iz njega izrežemo trakove, ki jih po džemu razporedimo v obliki mreže. Lahko se poigrate in izrežete listke, kroge ali kaj drugega in krostato okrasite po svoje.

11. Pečemo 45 minut, nato ohladimo.

12. Ponudimo kar tako, s smetano ali kepico sladoleda.

Priporočamo še: Sadna kupa, namesto smetane pa presenečenje
Mateja Delakorda

Kuhanje, to so moji trenutki! Zvok sekljanja, cvrčanje olja, vonjave iz pečice, na mizi pa cvetlice.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed