Priljubljena italijanska solata, v kateri porabimo star kruh

Današnji recept za solato panzanella sem odkrila pred leti v vroči Sieni. Sprašujem se, kaj neki te navdihne, da poleti, v največji vročini, hodiš po velikem starem mestu. V tem trenutku verjetno po vseh velikih mestih blodi neskončno število turistov. Prepoznaš jih po majhnih nahrbtnikih, utrujeni, počasni hoji, medtem ko se še vedno z zanimanjem ozirajo po ulici, kot jih vodi aplikacija na mobilnem telefonu. V roki imajo obvezno stekleničko vode. Okoljsko ozaveščeni si pri pitnikih natočijo svežo vodo v stekleničko za večkratno uporabo. Posedajo ob fontanah, se snemajo za online prijatelje in všečkajo objave tistih, ki so nekje čisto drugje. S kamnitih zidov in asfalta puhti vroč zrak, zdi se, da se bodo podplati poletnih natikačev stopili.

Priporočamo še: Testeninska solata: 5 trikov, ki se jih morate držati, da bo odlična

V resnici ni posebno prijetno, vendar zveni kot nekaj, kar te zanima. Tako sem se tudi jaz znašla v Sieni v najbolj vročem dnevu tistega poletja. Ko je bil čas za kosilo, sem si želela le nekaj osvežilnega, hladnega, v tipični italijanski restavraciji s karirastimi prti in šopkom bazilike na sredi mize. Seveda je bilo na turiste s podobnimi željami pripravljenih polno takšnih restavracij. Postregli so jim na lesenih terasah skoraj čisto na pločniku, na sredi mize so bili vrči, orošeni s hladno vodo. Medtem ko so s papirnatimi pogrinjki pred seboj čakali večerjo, so lupili grisine iz plastičnih ovitkov.

Občutek me je peljal stran in naprej. Ob ozki ulici, ki ni vodila nikamor, torej do ničesar zares znamenitega, se je dvigal ravno toliko visok zid, da nisem videla čezenj. Pritiskala je neprijetna vročina poznega popoldneva. Ko sem zagledala napis trattoria, sem brez razmišljanja zavila na nič kaj ugledno teraso s plastičnimi stoli.

Videti je bilo, da je za večerjo nekoliko prezgodaj, hočem reči, italijansko večerjo, zato sem lahko dobila mizico. Sicer je vse zasedeno, sta mi dopovedovala dva Italijana. Žal slabo govorim italijansko, toliko pa sem razumela, da sem na meniju med predjedmi našla nekaj, kar je bilo vegansko.

Solo un antipasto fredo, per favore, sem naročila, in počutila sem se, kot da nisem ena izmed tistih turistov, ki v najbolj vročem dnevu blodijo po mestu. Ni pomagalo. Oba, kuhar in natakar, sta komentirala tipičen turističen izbor v sočnem besednjaku, ki ga seveda nisem razumela. In to sta vedela. Kljub temu sem dobila najboljšo kruhovo solato v veliki skledi. Večer je bil soparen in pravih gostov še vedno ni bilo, zato sta se naslonila na podboj in nadaljevala s komentarji, medtem ko sem večerjala.

Opazila sem, da so mize pogrnjene s karirastimi prti in da imata v loncih presenetljivo veliko bazilike. Nasmehnila sem se srečnemu koncu dneva in onadva sta mi pokimala. Zagotovo sem bila v najboljši restavraciji.

Panzanella

Za eno osebo.

• mini paradižniki (miks, rdeči in oranžni)


• čebula


• pol kumare


• sol in poper


• vinski kis


• oljčno olje


• star kruh


• sveža bazilika

Priprava

1. Mini paradižnike razpolovite ali narežite na četrtine. Kumaro, čebulo in kruh narežite na kocke, primerne za grižljaj. Če je skorja kruha pretrda, jo obrežite in uporabite samo sredico.

2. Iz kisa, soli in popra zmešajte preliv. Ko se sol raztopi, vmešajte olje.

3. S prelivom najprej razmočite kruh, nato dodajte paradižnike, kumaro, čebulo in svežo baziliko. Dobro premešajte.

4. Solato postavite za pol ure v hladilnik. Ponudite ohlajeno. Namesto bazilike je odlična meta, res pa to ne bo več klasična panzanella.

Deloindom.si: Solata: kako pridelamo lastno seme