Čvrst in rdeč: šipek vabi

Dober in zdravilen je, le premalo ga je na razpolago. Vsaj tak vtis sem dobila, kajti šipek poredko vidim zasajen na vrtovih. Dobesedno so ga izrinile druge modernejše vrste, kot so goji jagode, sibirska borovnica in drugi. Drugače je v naravi, kjer uspeva divje in mu človek ne omejuje prostora. Nekaj malega ga najdem v bližini, v notranjosti gozda ob poteh, kajti ob robovih travnika in po vasi ga skoraj ni več najti. Počasi je izginjal, zato je zaloga za tako čisto in zeleno okolje resnično skromna.

Pogosto, ko pride čas nabiranja, se sprašujem, ali je komu kdaj žal, da so ga izkoreninili. So ljudje sploh vedeli, kakšen blagor je imeti v bližini zdravilni šipek. Tega se zagotovo zaveda moja soseda; že pred časom, ko sem prišla po mleko, je na mizi čakalo nekaj pesti nabranih plodov, nožek in pekač. Redek prizor, a tak, ki poboža dušo. Generacija, ki ve, kaj je dobro in da si je za šipek vredno vzeti nekaj časa.

Šipek ni le poln vitamina C, kar je njegova izredna lastnost, je tudi obilje vitaminov B1, B2, E, P, F, K. Poleg plodov prav tako nabiramo liste, cvetove, popke in vse to lahko uporabimo za pripravo čaja. Čaj iz listov, na primer, je odličen nadomestek pravega čaja, če jih prej fermentiramo. Kljub vsemu pa so šipkovi plodovi tisti, o katerih smo najbolj poučeni oziroma smo jih navajeni uporabljati.

Ravno pravšnji čas za nabiranje je, ko so plodovi rdeče obarvani in hkrati čvrsti. Iz svežih lahko pripravimo šipkovo kašo, marmelado, sok, sirup, olje, liker, vino in seveda čaj. Zame najboljša med marmeladami je poleg bezgove ravno šipkova. Priprava je zahtevnejša, zato se je lotimo, ko imamo na voljo dovolj rok, časa, želje in volje, saj zahteva čas zaradi čiščenja plodov. Vsakemu plodu je treba odstraniti pecelj, ga prerezati na pol ter očistiti semen in dlačic, ki se skrivajo v notranjosti. Dlačice so lahko nekoliko nadležne, zato je dobro, če to počnete na svežem zraku, da vas pri vdihavanju ne dražijo preveč.

Očiščene polovice stresemo v lonec in prilijemo toliko vode, da jih prekrije. Počasi kuhamo vsaj 30 minut oziroma toliko, da se šipek zmehča in del vode izhlapi. S paličnim mešalnikom ali v blenderju zmeljemo in kašo precedimo skozi cedilo, da odstranimo še tistih nekaj semen, ki so nam morda ušla pri čiščenju. Dobljeno kašo stehtamo in teži primerno dodamo želirni sladkor po navodilih proizvajalca ter kratko pokuhamo. Zelo okusen dodatek šipkovi marmeladi je rum, zato lahko nekaj arome vmešamo, preden začnemo polniti kozarce. Če smo odločeni, da bomo plodove sušili, jih najprej očistimo enako kot za pripravo marmelade, nato sušimo na nizki temperaturi do 40 stopinj. Traja, vendar tako posušeni ohranijo veliko vitamina C in drugih učinkovin.

Še nekaj zanimivega so ugotovili strokovnjaki: v šipku, ki uspeva v hladnejšem in vlažnem okolju, je več vitamina C kakor v tistem, katerega dom so južnejši in topli predeli – ta pa ima zato večjo vsebnost sladkorjev. Če posušene plodove zmeljemo v prah, dobimo »superživilo«, ki ga uporabljamo kot dodatek kosmičem, napitkom, jogurtom, sadnim solatam, prelivom. Plodovi, kuhani v čaju, so dobra obramba pred prehladnimi obolenji, saj šipek dviguje telesno odpornost. Izvrsten je pri obolenjih sečil in čiščenju telesa. Še posebno hvaležni za šipkov čaj bodo vsi, ki trpijo zaradi putike ali jih pesti zaprtje. Redno uživanje tega čaja nas ubrani pred različnimi okužbami in krepi organizem, zato naj se sliši še tako staromodno: pristavite lonček, dodajte šipkove plodove in pustite vreti vsaj 5 minut, nato še nekaj časa pustite pokrito, začinite in dobili boste izvrsten lek iz narave!

Besedilo: Mirjam Grilc
Fotografije: Krištof Grilc

Preberite še: Navadni rakitovec, biser jeseni