Kam z vsem oljem po cvrtju pustnih krofov, flancatov in mišk

Ko beseda nanese na pust, takoj pomislimo na krofe. Kako pripraviti najboljše, smo v uredništvu vadili že na delavnici, ki se je v našem studiu odvijala pretekli vikend. Recept in utrinke seveda delimo tudi na portalu – kateri so naši triki in namigi za naravnost popolne krofe, lahko preverite tukaj. 

Krofom navadno namenimo kar nekaj predpriprave. Od razmisleka o izbiri prave moke in do nabiranja sestavin po trgovinah. Redkeje pa pomislimo na to, kam po končanem sladkanju z vsem oljem, ki je ostalo po cvrtju. Da vroča maščoba predstavlja nevarnost, vemo, zato je pomembno, da vedno počakamo, da se olje ohladi. A tudi s hladnim moramo ravnati previdno ter ga zavreči na način, ki je prijazen tako nam kot tudi okolju.

To nam nalaga tudi zakonodaja v Uredbi o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi. Odpadna jedilna olja je prepovedano mešati z drugimi odpadki ali jih prepuščati izvajalcu javne službe skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, prepovedano jih je odvajati v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode in izpuščati v tla ali na tla. Prav tako jih je prepovedano mešati z biološko razgradljivimi odpadki.

Ne v lijak, v smetnjak tudi ne

Da enkrat za vselej dorečemo, kje je mesto odpadnemu olju, smo se obrnili na Javno podjetje Voka Snaga, kjer nam je Vanja Fabjan, svetovalka za odnose z javnostmi, pomagala pri vprašanju, kako pravilno ravnati, ko končamo s cvrtjem.

Jedilno olje predstavlja kar 3.500-krat večjo obremenitev za okolje kot komunalne vode, saj na površini vode tvori neprepusten film in onemogoča kroženje kisika. Ena kapljica olja onesnaži do 1.000 litrov vode, v kanalizacijskem sistemu pa povzroča obloge in maši cevi ter moti procese na čistilnih napravah, kar zaradi izrednih vzdrževanj pomeni višji strošek. Zlivanje v odtok ali straniščno školjko tako nikakor ne pride v poštev.

Odpadna maščoba ne sodi niti v smetnjak. »Olja ne smemo zlivati v zabojnike, ker to onemogoči nadaljnjo predelavo reciklabilnih odpadkov, pri predelavi bioloških odpadkov ovira mikrobiološke procese in vpliva na kakovost komposta, ki pri tem nastane. Pri predelavi mešanih odpadkov pa povzroča obremenitve in mehanske težave,« pojasni sogovornica. Zato moramo ohlajeno jedilno olje po cvrtju shraniti. 

Posebna zbirna mesta

Sodi med posebne odpadke, zato ga je treba zbirati ločeno. Občani lahko v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odpadno jedilno olje oddajo v bližnjem zbirnem centru ali v premični zbiralnici, ki po vnaprej določenem urniku spomladi in jeseni stoji na štiridesetih različnih lokacijah v Mestni občini Ljubljana in še desetih primestnih občinah. Prinesemo ga lahko v lastni embalaži, kot je na primer običajna plastenka.

Naj dodamo, da zbirna mesta po Sloveniji najdete na spletnih straneh vašega komunalnega podjetja. Ena od možnosti je tudi, da shranjeno olje predate med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, ki potekajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni, o točnih datumih pa nas obvesti lokalno komunalno podjetje.

Brez ostankov hrane in drugih primesi

Pomembno je, da oddano olje ne vsebuje ostankov hrane in drugih nečistoč in da k odpadnemu jedilnemu olju ne primešamo motornih olj, saj to onemogoči njegovo predelavo. Motorno olje je treba oddati ločeno.

Olje, ki se zbere v zbirnih centrih in premični zbiralnici, predajo pooblaščenim podjetjem v nadaljnjo predelavo. Eden izmed postopkov predelave omogoča, da iz odpadnega jedilnega olja nastane 90 odstotkov biodizla, preostanek pa je glicerin, ki je prav tako uporabna surovina. »Ponudnike spodbujamo, da iz odpadnega jedilnega olja namesto iz parafina izdelujejo sveče,« pove Fabjanova. Izdelave takšnih sveč pa se lahko lotimo tudi sami doma, še posebej v luči pustega rajanja. Kako, preverite v spodnjem videu.

TOP 5 receptov za miške

Onaplus.si: Testenine, riž in krompir, pripravljeni na ta način, so najbolj zdravi (in najmanj redijo)