Odprta Kuhinja

Murva: skoraj pozabljena, a zelo okusna in zdrava

Murva (Foto: Oksana_S/Getty Images)
Odpri galerijo
A+   A-
Murve so bele, črne in rdeče; uživamo sveže, same ali v kombinaciji z drugim sadjem, iz njih pripravimo marmelade in sokove.

Hiter test med najstniki pokaže, da večina ne ve točno, kam bi uvrstila murvo, če je zanjo sploh že slišala. Dali bi jo nekam med jagodičje, seveda, saj po videzu spominja na robide, če smo zelo površni, celo na maline. Nič hudega, če se barve ne ujemajo. Omenjeno sadje v resnici ni v sorodu, murva je namreč visokoraslo listnato drevo iz družine murvovk, ki izvira iz Azije. Pri nas poznamo predvsem belo in črno pa tudi rdečo. Čeprav jo odlikujejo plodovi izjemnega okusa, ki imajo tudi številne zdravilne učinke, murvo danes v jugovzhodni Aziji uporabljajo predvsem za gojenje sviloprejk, ki se hranijo z njenim listjem.

Murva dobro uspeva tudi pri nas. FOTO: Kadirdemir/Getty Images
Murva dobro uspeva tudi pri nas. FOTO: Kadirdemir/Getty Images

Kako s plodovi

Takoj povejmo, da je sveža murva, ne glede na barvo, v kulinariki precej uporabna. Sveže plodove si privoščimo same ali skupaj z drugim sadjem, denimo v smutiju ali sadni solati, primerni so tudi za kuhanje. Iz murve pripravimo marmelade, z njimi nadevamo zavitke, pite in druge kolače. Uporabimo jih podobno kot jagodičje, tudi v sladoledu ali v različnih kremah, celo pijačah, poleg sokov omenimo likerje.

Pri nas lahko kupimo predvsem posušene plodove. FOTO: Aslanyus/Getty Images
Pri nas lahko kupimo predvsem posušene plodove. FOTO: Aslanyus/Getty Images

Murva v našem podnebju dobro uspeva

Če vas je morda prijelo, da bi poskusili ta sadež ali celo začeli gojiti drevo, poglejmo, kako je murva sploh zašla v naše kraje. V Evropo, najprej v Italijo, so jo prinesli v 11. stoletju zaradi sviloprejstva, ki se je na naši celini hitro razvilo. Tudi na slovenskih tleh, na Goriškem, Krasu, Štajerskem, Goričkem in v Prekmurju. V ta namen je primerna bela murva, vse vrste so primerne za prehrano. Če vprašamo starejše ljudi s podeželja, bodo povedali, da je še po drugi svetovni vojni na vsakem kmečkem dvorišču raslo vsaj eno murvino drevo. »Zoreti so začele zgodaj spomladi in otroci smo uživali v prvem svežem sadju. Če nismo dosegli vej, da bi plodove obirali z drevesa, smo jih pač pobirali po tleh. V času zrelosti je bila pod drevesom plast sladkih plodov, ki so jih uživale tudi živali, predvsem piščanci in mladi prašički, ki so se prosto pasli po dvorišču,« nam je povedal priletni oča, ki je odraščal v Prlekiji po drugi vojni.

Nežno bele ali skoraj črne, vse so opojno sladke. FOTO: Sasapanchenko/Getty Images
Nežno bele ali skoraj črne, vse so opojno sladke. FOTO: Sasapanchenko/Getty Images

Danes si takšne prizore stežka predstavljamo, čeprav murve še rastejo na katerem dvorišču. Sadike lahko kupimo v drevesnicah, zato velja poskusiti, murve namreč v našem podnebju dobro uspevajo. Da bi jih kdo gojil za prodajo, nismo zasledili, zato lahko rečemo, da je pri nas mogoče kupiti le posušene plodove. 

Priporočamo še: 5 najboljših restavracij, ki jih morate obiskati v Neaplju (po mnenju domačinov)

Datum Objave: 4.6.2024 ob 08:06

Več iz te teme:

murvasadjejagode

Naročite se na e-novice:

Alenka Kociper