Odprta Kuhinja

Sezona kostanja: področja, kjer ga ne smemo nabirati

ni podpisa
Odpri galerijo
A+   A-
Za nabiranje kostanja veljajo podobna pravila kot za preostale gozdne sadeže. Obstaja pa izjema, na katero moramo biti pozorni, ko se odpravimo v gozd.


Veselimo se jesenskih plodov, med najbolj priljubljene prav gotovo spada kostanj. Nabirali smo ga že v septembru, a pravi čas, ko bomo uživali v sladkih plodovih, šele prihaja. Še preden pa se s košarami zapodite na lov, skupaj obnovimo pravila, ki jih določa Pravilnik o varstvu gozdov.
Priporočamo: Presenečenje: to se zgodi, ko pečemo zamrznjen kostanj

Kje lahko nabiramo kostanj, omejitev: dva kilograma


Za nabiranje kostanja veljajo podobna pravila kot za preostale gozdne sadeže. Nabiramo jih lahko tudi v zasebnih gozdovih, vendar pod pogoji, ki jih določa zakon. Tako vas lastnik gozda ne more kar tako prepoditi, saj smo po zakonu o gozdovih vsi upravičeni do rabe gozda, kar pomeni, da lahko nabiramo gozdne sadeže, se sprehajamo in rekreiramo, omejitve pa določa Pravilnik o varstvu gozdov.

Zdaj najbrž že vsi vemo, da lahko na dan naberemo največ dva kilograma gob in drugih gozdnih plodov, torej tudi kostanja. Velja pa ena pomembna izjema, in sicer se nabiranje lahko omeji ali prepove v gozdovih, kjer lastnik drevje goji za nabiranje plodov, kar pa bi moralo biti vidno označeno. Prav tako kostanja ne smemo nabirati za nadaljnjo rabo, če nimamo za to ustreznega dovoljenja oziroma registriranega podjetja.

Kostanj uspeva do nadmorske višine 800 m


Za prehrano uporabljamo plodove pravega ali domačega kostanja, ki raste skoraj po vsej Sloveniji, le na Koroškem ga ne najdemo. Drevesa uspevajo do nadmorske višine 800 metrov, v višino zrastejo do 35 metrov. Zdravo, odraslo drevo obrodi od 100 do 200 kilogramov plodov na leto, drevesa najdemo tako v notranjosti gozdov kot po obronkih ali celo na prostem, kje na travniku.

Kdaj je plod dovolj zrel?


Nabiranje kostanja je prijetno in vznemirljivo doživetje, lahko tudi boleče, če se ježice ne lotimo na pravi način. Zreli plodovi večinoma sami popadajo ven, nekateri pa ostanejo v ježici: to je najlažje razpreti s čevlji ali palico. Plodovi so zreli, ko so povsem rjavo obarvani, prav tako jih ni težko izluščiti iz ježic.

Pravi kostanj, ki izvira iz Male Azije, danes pa uspeva na območju med Kavkazom in Sredozemljem, vsebuje kar 44 odstotkov ogljikovih hidratov oziroma škroba ter le malo maščob in beljakovin. Nekoč je imel v prehrani pomembno vlogo, izpodrinil ga je šele krompir, danes pa si z njim občasno popestrimo jesenski jedilnik.

Besedilo: Alenka Kociper
Naslovna fotografija: LucaLorenzelli/Getty Images
Priporočamo še: Jesenske miške, ki vas bodo očarale (VIDEO)
Datum Objave: 10.10.2023 ob 09:10

Več iz te teme:

kostanjnabiranje kostanjasezona kostanja

Naročite se na e-novice:

Odprta kuhinja
Odprta kuhinjaAvtor na portalu Odprta kuhinja