To je zelenjavna priloga, ki je celo boljša kot rdeče zelje

Vse križnice, torej rastline, ki imajo okus po zelju, se kot nadomestek dobro obnesejo, največ pa vam bo dal brstični ohrovt. Trik je v načinu priprave.

Brstičnega ohrovta ne mara presenetljivo veliko ljudi: pravzaprav skoraj vsi tisti, ki so bili obsojeni na uživanje razkuhanih kroglic neprijetnega vonja in spranega okusa, preživelih dolgotrajno kuhan­je v vodi. Presenetljivo, da ta način pravzaprav kar vztraja, čeprav je daleč najslabši med vsemi. Ampak pojdimo po vrsti.

Aktualno: Martinov tedenski jedilnik

Kako pripravimo brstični ohrovt za kuhanje

Spodaj odrežemo mali kocen, potem odstranimo vse tršate temno zelene listke, ki so bodisi po­škodovani bodisi se ne prilegajo dobro glavici. Odločitev, kako temeljiti boste, prepuščamo vam, kajti teh ostankov se lahko nabere kar precej in se nam jih na koncu zdi škoda. Dejstvo pa je, da zunanji listki radi postanejo nekoliko gumijasti, ne glede na način priprave.

Očiščeno glavico potem prerežemo na pol. Zakaj pa? Zato, ker brstičnega ohrovta ne bomo kuhali: v kropu niti pod razno, še v sopari ne, kar je sicer precej boljši način. Tokratna izbira naj bo peka v dobri težki ponvi. In v takem primeru je dobro, da so glavice prerezane: tako nastane ravni del, ki bo lahko karameliziral ob stiku z vročo ploščo, pa hitreje se bo vse skupaj dogajalo, ker bo vročina lažje prodrla skozi glavico.

Zelo pomembno: maščoba!

Ohrovt bi lahko opekli na suho, ampak veliko boljši način je, če dodamo nekaj maščobe. Izkustvo govori, da se najbolje obnese svinjska mast ali maščoba, ki jo odtopimo s slanine. Kako pa to naredimo? Slanino narežemo, damo v ponev, v kateri bomo pekli brstični ohrovt, in prilijemo malce vode – maščoba se bo topila hitreje, saj zrak vročino slabše prevaja, voda pa bo hitro povrela. Koščke mesa, ki ostanejo v ponvi, damo na stran in po želji uporabimo pozneje, kot dodatek brstičnemu ohrovtu.

Prerezane glavice torej vržemo v ponev, kjer čaka vroča mast, hitro pomešamo in jih na močnem ognju pražimo, dokler robovi ne počrnijo. Brez skrbi: ti deli so tisti, ki bodo prispevali odličen okus. Cilj je, da se zelenjava čim hitreje segreje na vsaj osemdeset stopinj: ta temperatura ustavi delovanje encima, ki razgrajuje ravno tiste okuse, ki jih brstičnih ohrovt mora imeti. Nasvet: če nas čaka velika količina ohrovta, ki ga je treba popražiti, to naredimo v več delih, sicer se bo začel počasi dušiti.

Zakaj je to pomembno in smiselno? Najbolj nas zanima prav okus, začinjen s karameliziranimi in globokimi podtoni, ki jih dobimo s praženjem. Drugi pomemben vidik pa je prehranska vrednost. Vsa zelenjava, ki jo povezujemo z zeljem, vsebuje glukozinolate, snovi ostrega vonja po žveplu in pikantnega okusa. V naravi so namenjene temu, da odganjajo razne majhne škodljivce – v človeškem telesu pa se obnašajo povsem drugače. Obstaja veliko resda manjših in krajših, ampak resno obravnavanih študij, ki so spremljale koristni učinek teh snovi na ustavitev rasti rakavih celic.

Več koristnih učinkov

Najbrž zdaj že slutite, kam pes taco moli. Brstični ohrovt jih ima v svoji družini daleč največ: približno štirikrat toliko kot rdeče zelje. V nadaljevanju pa v to enačbo stopi še način kuhanja: manj ko je zraven vode, več koristi bo od brstičnega ohrovta. Količina vitamina A, ki deluje antioksidativno, na primer, se poveča za petkrat, če ga pripravimo s čim manj vode. Maščoba, ki smo jo dodali, pa omogoči, da ga telo še lažje vsrka. Pri dolgotrajnem kuhanju v vodi gre v nič skoraj polovica koristnih snovi, ki jih ta zelenjava vsebuje sama po sebi.

Priporočamo tudi: Dušeno rdeče zelje na 3 načine

Naslovna fotografija: peredniankina/Getty Images

Mična.si: Zjutraj sladoled, popoldne banane (strokovnjaki pojasnjujejo, kdaj je najbolje jesti katera živila)