To so semena, ki jih lahko pojeste
Odpri galerijo
A+ A-
Od zdaj vas bomo tudi jeseni nadlegovali s predlogi za nabiranje kopriv, Katja Rebolj nam je namreč odškrnila vrata v čisto nov svet. Ste vedeli, da so užitna celo semena nedotike? Pa dresni?
Koprivni cvetovi so zadnje, na kar bi pomislila pri kosilu, nekako se mi ne zdijo okusni. Vidim pa, da jih vi visoko cenite. Zakaj in kakšen okus je mogoče pričakovati?
Semena koprive so nekaj posebnega. So nevtralnega okusa, zato imajo res široko možnost uporabe. Največkrat jih dodajamo smutijem ali pojemo zvrhano žličko skupaj z jogurtom. Lahko so surova, a tudi kuhana ohranijo veliko antioksidantov in cel spekter molekul, ki učinkujejo stimulativno na telo. Prav ta hranila, zelo raznolika in koristna za različne organe v telesu, mene in mnoge druge tako pritegnejo. V današnjem receptu sem jih želela uporabiti malo drugače kot ponavadi – v prelivu, v katerem se njihova tekstura lepo ujame z oreščki.
Naučite nas kaj o dresni. Ali ni to rastlina, ki sodi v isto družino kot ajda? Jo je mogoče s čim zamenjati?
Tako je, to je družina dresnovk, kamor spada tudi ajda, pa kislica, rabarbara in japonski dresnik, vse same užitne rastline, a hkrati z nadpovprečno vrednostjo oksalne kisline v listih. Pri semenih nam glede oksalne kisline ni treba skrbeti. Vse je v uporabi že od nekdaj in pri nas nabiralcih še danes. Dresen pa je v tem obdobju, ko ima lepo razvita semena, zlahka prepoznavna.
Katera jesenska semena so v vaši kuhinji redno na jedilniku in za katera se je po vašem vredno potruditi in jih shraniti za zimo?
Poleg koprive in dresni so to še semena komarčka, navadnega dežna, nedotike in metlike. Sama pogosto naberem kar cele rastline in jih posušim, nato pa prestavim v vrečko ali veliko posodo in močno pretresem, da se semena zberejo na dnu. Vsa ta semena, čeprav so drobna, so tudi odlična za pripravo kalčkov pozimi. V povezavi s semeni pa gre opozorilo, da na nobenem rastišču ne poberemo vsega, ker so za rastline semena to, kar so za nas …
Kakšna je razlika med cvetom in semenom glede vsebnosti koristnih sestavin: kaj rastlina »vloži« v eno in kaj v drugo?
Pri rastlinah s komaj opaznimi cvetovi te razlike niso dobro raziskane. V splošnem pa velja, da imajo semena večje vrednosti nekaterih hranil, na primer omega 3 maščobnih kislin, zeleni deli rastlin pa večje vrednosti provitaminov in vitaminov, navadno tudi mineralov.
Za nekatera semena, tudi oreščke, kot so indijski, je znano, da jih je treba namakati, preden jih zaužijemo. Zakaj?
Namakamo jih zaradi t. i. antihranil, kot so fitinska kislina, tanini, lektini, saponini ... Fitinska kislina je nezaželena, ker veže železo, kalcij in druge minerale ter tako lahko povzroči njihovo pomanjkanje v telesu. Kljub temu pa ni samo slaba, kakor jo predstavlja večina virov, ima tudi vrsto pozitivnih učinkov, na primer, deluje protitumorsko, omogoča popravljanje DNK, shranjuje minerale v telesu ...
Še nekaj: indijski oreščki, ki jih namakamo čez noč, začnejo rahlo greniti, zato z namakanjem ne pretiravajmo. S čezmernim namakanjem tudi izgubimo pomembna hranila, ki so v ovojnicah nekaterih oreščkov, na primer pri mandljih.
Semena so posebna zgodba iz sveta našega rastlinstva. Včasih so premajhna, da bi ji sploh »opazili«, a v trenutnem izobilju so priročna za hitro nabiranje in okusen obrok. Semena koprive večkrat upravičeno označujemo kot superhrano in prav zdaj je njihova sezona, zato si jih lahko naberete tudi sami. Ta recept je priročen za hitro pripravo preliva za testenine, energetsko je pravi zalogaj, divja semena pa poskrbijo za visoko hranilno vrednost.
Preverite še Katjine recepte:
Preliv iz oreščkov in divjih semen
Zvitki iz hrenovih listov
Fotografije: Katja Rebolj
Datum Objave: 10.9.2019 ob 08:09