Odprta Kuhinja

Vodnik po najbolj uporabnih zeliščih: kdaj, kako in zakaj jih dodati

Odpri galerijo
A+   A-
Je peteršilj res kralj vseh jedi? Gre pehtran na grah in meta na kozlička? Kje naj uporabim šetraj?


1. Lovor


Latinsko ime: Laurus nobilis

Opis: Veliki temno zeleni trdi listi na močnih steblih.

Zdravilnost: Deluje antimikrobno proti glivicam, virusom, bakterijam, zmanjšuje absorpcijo sladkorja in alkohola v kri, spodbuja prebavo in lajša napenjanje, vetrove.

Uporaba v kuhinji: Na začetku kuhanja. Boljši suh kot svež, saj so sveži listi precej trpki. Lovor oplemeniti okus številnih konzerviranih jedi in jih ohrani pred škodljivci (suhe fige). Osnova bouqueta garni. Za enolončnice, juhe, jušne osnove, golaž, meso (divjačina), marinade, jedi z zeljem in stročnicami. Posušen ohrani vonj in okus.

Pozor: vsi lovorikovci, razen prave lovorike, so strupeni!
Priporočamo: Porabimo zelišča: Izvrstna domača sol treh okusov

2. Rožmarin (rosa morja)


Latinsko ime: Rosmarinus officinalis

Opis: Ozki dolgi listi na močnih steblih.

Zdravilnost: Pospešuje kroženje krvi, za uravnavanje krvnega tlaka, kot pomoč pri prebavi maščob, krepi spomin.

Uporaba v kuhinji: Je eno najbolj aromatičnih zelišč. Več vrst, le redkokatera prezimi kje drugje kot le ob morju. Dodaja se ga na začetku kuhanja. Za meso in ribe, ob česnu in oljčnem olju. Dodatek fokači, paradižnikovi omaki, pici, enolončnici. Izredno močan vonj in okus. Posušen ohrani vonj in okus. Cvetovi so uporabni kot okras in obogatitev solat.

Zanimivosti: Eterično olje rožmarina v izparilnikih očisti in razkuži zrak v prostoru. V nekaterih sredozemskih vaseh še vedno sušijo perilo na rožmarinovih grmih, da se navzame vonja, ki potem odvrača molje. Simbol zvestobe med zaljubljenci.

3. Timijan (materina dušica)


Latinsko ime: Thymus species

Opis: Ozki, nežni listi na tankih, delno olesenelih steblih. Zimzelena trajnica.

Zdravilnost: Močan antiseptik – poparek timijana zunanje razkužuje rane in pospešuje njihovo celjenje, čaj, slajen z medom, kot pomoč pri vnetem grlu in dražečem kašlju. Pomaga pri prebavi maščob in črevesnih krčih.

Kuhinja: Za meso, ribe in morske sadeže (školjke!), juhe, enolončnice, omake, zelenjavo. Močan, rahlo pikanten vonj. Na vejicah izraščajo listki, ki jih le osmukamo in jih ni treba rezati. Posušen ohrani vonj in okus. Dodaja se ga na začetku kuhanja.

Zanimivost: Cvetove timijana obožujejo čebele – v sredozemskih krajih je na voljo aromatičen timijanov med.

4. Žajbelj


Latinsko ime: Salvia officinalis

Opis: Veliki okroglo suličasti listi sivkasto-zelene barve na nežnih steblih.

Zdravilnost: Močan antiseptik (grgranje poparka pri vnetju žrela), deluje proti glivicam, kot pomoč pri prebavi maščob, lajša vetrove, odpravlja ustni zadah.

Kuhinja: Znano zelišče sredozemske kuhinje. Uporabljamo ga varčno in pretežno samostojno, saj preglasi druge okuse. Za mastno meso (mastni kosi perutnine), svinjina, jedi s fižolom. Posušen ohrani vonj in okus. Dodaja se ga začetku kuhanja. Ni primeren za uživanje pogosto in v večjih odmerkih. Praviloma listov žajblja ne pojemo, nič pa ni narobe, če pojemo meso, ki smo ga pred peko potresli z zdrob­ljenim suhim listom žajblja.

Zanimivosti: Ime izhaja iz latinske besede salvere – biti dobrega zdravja. Koristen je tudi proti škodljivcem v bivalnih prostorih, odganja mrčes.

5. Origano (dobra misel)


Latinsko ime: Origanum vulgare

Opis: Po videzu podoben majaronu, le z večjimi listi srčaste oblike. Do 40 cm visoka trajnica.

Zdravilnost: Spodbuja prebavo, ustavlja drisko. Skupaj z baziliko, timijanom in rožmarinom odličen v dieti brez soli.

Kuhinja: Za pice, paradižnikove in jajčne jedi. Posušen ohrani vonj in okus, mnogokrat ima posušen celo krepkejšo aromo kot svež. Suho zelišče dodajamo na začetku kuhanja, sveži listi na koncu kuhanja. Liste brez težav posušimo.

Zanimivost: Ime izhaja iz grške besede oros ganos – gorsko veselje, saj raste v naravi predvsem v hribovitih krajih.

6. Šetraj


Latinsko ime: Satureia hortensis

Opis: Ozki, nežni suličasti listi na tankih steblih.

Zdravilnost: Močan antiseptik, blagodejno deluje na ves prebavni trakt (driska!). Aromatično in močno medonosno zelišče.

Kuhinja: Za meso, jajčne, ribje jedi, juhe. Obvezna začimba v jedeh s fižolom, zeljem, ohrovtom. Posušen ohrani vonj in okus. Na začetku kuhanja. Sveži listi čez poletje. Za zimo rastline porežemo, jih zvežemo v svežnje in posušimo. V večjih količinah ni priporočljiv.

7. Koriander


Latinsko ime: Coriandrum sativum

Opis: Po videzu zelo podoben peteršilju. Zelo zdravilno zelišče, ki odpravlja strupe, olajša prebavo, kot pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja, kot antioksidant, listi so bogati z železom.

Kuhinja: Nepogrešljiv v azijski kuhinji. Za pikantne omake, gobe, celo sladice. Uporabljamo liste, steblo in semena (seme ena izmed sestavin začimbe kari). Ima izrazit vonj in okus, dodajamo pa ga na koncu kuhanja.

Zanimivost: V naravi v toplejših krajih raste kot plevel. Pri nas ga je najbolje gojiti v lončku na okenski polici, kjer dobro uspeva vse leto.

8. Krebuljica


Latinsko ime: Anthriscus cerefolium

Opis: Majhni razcepljeni listki na nežnih stebelcih. Vonj podoben peteršilju z rahlim pridihom mire in janeža.

Zdravilnost: Listi vsebujejo vitamin C, karotenoide, železo, magnezij. Pospešuje prebavo.Za solate, juhe, omake, jajčne jedi, meso (perutnina), ribe. V majhnih količinah okrepi vonj drugih zelišč. Sesekljano steblo uporabimo presno v solati, kuhano pa v juhah. Dodajamo čisto na koncu kuhanja. Najboljši so sveži listi.

Opomba: Krebuljico, ki je trajnica, je najbolje gojiti kar doma, saj je v prodaji zelo redko. Z odstranjevanjem oziroma rezanjem zunanjih listov spodbudimo rast novih aromatičnih mladih v sredini rastline.

9. Peteršilj


Latinsko ime: Petroselinum crispum

Zdravilnost: Uporabna cela rastlina: stebla so naraven ojačevalec okusa, korenine kot zelenjava, kot diuretik in za blažitev previsoke telesne temperature, listi so zelišče. Več virov omenja vlogo peteršilja za lepo kožo.

Kuhinja: Za hladne omake (gremolata), solatne prelive, juhe. Peteršilj z gladkimi listi obdrži več arome tudi po kuhanju, kodrasti primernejši za okras. Je vsestransko uporabno zelišče. Stebla uporabimo na začetku, liste na koncu kuhanja ali v presni obliki. Se vam zdi, da je vejica lepih listov peteršilja na krožniku le za okras?

Zanimivost: Žvečenje listov peteršilja po obroku osveži dah.

10. Pehtran


Latinsko ime: Artemisia dracunculus

Opis: Visoka rastlina, nežni dolgi in ozki listi temno zelene barve.

Zdravilnost: Listi vsebujejo dobršno mero joda. Večje količine pehtrana niso priporočljive za nosečnice. Spodbuja tek, zdravi želodec.

Kuhinja: Za sladke jedi (potica, štruklji), grah, gobe, meso, ribe, smetanove omake, jogurtove polivke, majonezo. Je ključna sestavina omake bearnaise. Doda se na koncu kuhanja. Tik pred cvetenjem rastlino porežemo do tretjine, lističe pa porabimo ali konzerviramo: posušimo, zamrznemo, namočimo v kis.

11. Bazilika


Latinsko ime: Ocimum basilicum

Opis: Veliki podolgovato okrogli listi, različne barve (od svetlo zelene do temno škrlatne).

Zdravilnost: Spodbuja prebavo, proti aftam v ustni votlini (čaj za izpiranje), pospešuje izločanje mleka pri doječih materah.

Kuhinja: Liste stolčemo v možnarju ali natrgamo s prsti, režemo redko, saj pri rezu potemni. Za hladne omake (pesto), juhe, solate, omlete. Klasična spremljevalka paradižnika. Dodaja se na koncu kuhanja.

Opomba: Rastlinam sproti trgamo vršičke, da preprečimo cvetenje in spodbujamo razvejenost rastline in rast novih listov.
Zanimivost: Na okenski polici odganja muhe.

12. Meta


Latinsko ime: Mentha species

Opis: Močni nazobčani listi z izrazitimi listnimi žilami. Več vrst in sort, različne barve. Močno dišeča trajnica.

Zdravilnost: Z meto učinkovito preženemo ali prikrijemo zadah. Nosečnice in ledvični bolniki naj ne uživajo večjih odmerkov.
Ni le tisti čudovit zelen listek, ki okrasi krožnik s posladkom, ampak je krepko uporabna dišavnica za sladke in slane jedi. Za meso (jag­njetina), grah, krompir, sveži sir, solate, čaj. Ujame se s čokolado, jogurtom in limono. Na koncu kuhanja.

Zanimivost: Meta je simbol gostoljubnosti še iz rimskih časov, zato ne preseneča, da jo najdemo tudi v receptih za številne jedi Emone.

Opomba: Sadimo jih blizu vrtnic za odganjanje listnih uši, v bivalnih prostorih pa odganja miši, muhe, mravlje, komarje.

13. Drobnjak


Latinsko ime: Allium schoenoprasum

Opis: Tanka votla stebelca, na katerih se poleti razvijejo vijoličasti cvetovi. Uvrščamo ga v skupino lukov, skupaj s česnom, porom in čemažem.

Zdravilnost: Luki čistijo dihalne poti, spodbujajo tek, prebavo, razkužujejo, so učinkovito zdravilo proti strjevanju krvi. Vsi luki, pri katerih uživamo zelene liste, vsebujejo precej železa in selena.

Kuhinja: Ima blag okus. Uporabljamo za solate, namaze, najbolje v presni obliki. Dodajamo ga na koncu kuhanja, sicer izničimo aromo po česnu. Presežek posušimo ali zamrznemo.

Opomba: Raste hitro, včasih celo prehitro in nam rad uide v cvet, če ga ne režemo (strižemo) dovolj pogosto. Cvetovi niso užitni, so pa lepi in privabljajo žuželke.

14. Koper


Latinsko ime: Anethum graveolens

Opis: Nežni razcepljeni listki na tankih steblih. Visoka rastlina. Poleti zacvetijo rumeni kobulasti cvetovi.

Zdravilnost: Seme uporabljamo v neslani dieti, ker vsebuje veliko mineralov, predvsem kalija.

Kuhinja: Uporabljamo seme (celo, zmleto za juhe, ribje jedi, vlaganje, pecivo), cvetne vršičke (vse jedi s kumarami) in liste (za juhe, krompir, kremne smetanove/skutne namaze, jajca, ribe, pečeno meso, kumare). Dodajamo na koncu kuhanja. Najbolj aromatični so sveži listi.

Zanimivost: Starodavno zelišče še iz časov pred našim štetjem, z dovolj trdno vrednostjo, celo za plačilo davščin. Simbol vitalnosti, življenjske moči.

15. Majaron


Latinsko ime: Origanum maiorana

Opis: Nežni srčasti listki na nežnih stebelcih, nizka rastlina, zraste do višine 15 cm. Nekdaj poimenovan kot podvrsta dobre misli (origana).

Zdravilnost: Za dihalne poti, razkužilo ustne votline.

Kuhinja: Za odišavljenje mesnih, še posebno perutninskih jedi, nadevov in solat, za klobase, salame, jajčnih jedi, gobe. Dodajamo na koncu kuhanja. Listi in poganjki so najboljši pred cvetenjem. Sveži imajo najmočnejši okus.

16. Luštrek


Latinsko ime: Levisticum officinale

Opis: Visoka mogočna rastlina na močnih votlih steblih. Veliki peteršilju podobni listi.

Zdravilnost: Luštrek okrepi slanost jedi in je odličen nadomestek soli v manj slani ali neslani dieti (listi vsebujejo kalij, natrij, magnezij, fosfor in kalcij). Za pospešitev kroženja krvi in okrepitev telesa. Ni za nosečnice in ledvične bolnike!

Kuhinja: Je rastlina krepkega vonja, primerna za juhe, jušne osnove in koncentrate, mladi listi za solate. Uporabljamo varčno – za velik lonec goveje juhe zadostujejo že trije ali štirje lističi, s katerimi začinimo jed nekaj minut pred koncem kuhanja. Stebla v jedeh pogosto pogrenijo. V poznem poletju rastlino porežemo in liste posušimo kot peteršiljeve ali zamrznemo.

Zanimivost: Ime luštrek izhaja iz nemške besede Lustreich, kar v prevodu pomeni poln veselja. Za luštrek so namreč nekoč verjeli, da je odličen afrodiziak.
Preberite tudi: Kako pravilno shraniti sveža zelišča, da bodo zdržala čim dlje

Fotografija: Getty Images
Datum Objave: 29.7.2020 ob 08:07

Več iz te teme:

zeliščabazilikažajbeljpehtranmajaronoriganometa

Naročite se na e-novice:

Mojca Koman
Mojca KomanVsakdanje kuhanje je zame strokovni izziv, ker hrana je pač vir hranil, s katerim gradimo zdravje. Ta skupek vitaminov, mineralov, beljakovin ... pa gre seveda laže dol, če je zapakiran v okusno, dišečo in lepo jed, ki je hitro pripravljena. Vsekakor mi je vedno v veselje pripraviti takšen obrok, da sem z njim zadovoljna kot nutricionistka in kot mama. In jasno, da ga nič ne ostane.