Mariborčan, ki je s picami in kruhom uspel v Londonu

Vam ime Rene Strgar zveni znano? Mariborčan je nekoč kot deskar na snegu zastopal Slovenijo v skokih prostega sloga. Po poškodbi je počel marsikaj – imel trgovino s športnimi oblačili, zakorakal v pivovarstvo, vodil lokal … dokler ga ni pot ponesla v London, kjer se je tesno spoprijateljil z drožmi. Ravno te dni bo v britanski prestolnici odprl prav posebno picerijo.

Že pred kakima dvema deset­letjema, ko se je Rene Strgar aktivno ukvarjal z deskanjem na snegu in bil tudi v slovenski reprezentanci, si je na čelado tu pa tam pripel kamero go-pro in se tako začel seznanjati s snemanjem in fotografiranjem. Ko je zaradi poškodbe nehal tekmovati, se je usmeril v prodajo opreme in oblačil, ki spremljajo deskanje na snegu.

Spletni se je v Mariboru pridružila še klasična trgovina z deskarsko opremo in oblačili, ki pa se ni dolgo obdržala. Danes ugotavlja: »Bili smo pionirji na tem področju in morda se tudi zato, poleg tega, da je Maribor preprosto premajhen za tako ozko specializirano trgovino, ni izšlo.«

Nekako takrat je nastopil tudi v slovenskem deskarskem filmu EHHH! in pozneje v sodelovanju z Nikom Poljanškom posnel še en film o deskanju po belih pol­janah Shut up! Fantje so snemali številne oglase in naš sogovornik je, kar nekako sproti in spontano, osvajal vse več veščin, ki so njegovo poklicno pot preusmerile v videoprodukcijo in fotografiranje.

Preberite tudi: Krofi: 4 najpogostejše napake pri pripravi

Pozabljeni recept Anite Šumer

Tako je pred sedmimi leti, ko ga je življenje poneslo v britansko prestolnico, kot fotograf, snemalec in montažer z Josejem Prado ustanovil JRVisuals. Marsikaj nastaja pod okriljem tega podjetja: tudi oglasi in dokumentarci, veliko projektov pa je na tak ali drugačen način povezanih s hrano.

»Enkrat na leto pripravimo, lahko bi rekli, dobrodelni projekt. Nekaj, kar posnamemo za dušo, in nekaj, kar nekomu pomaga na njegovi poti. Ko smo pred časom iskali tako zgodbo, sem pomislil na Anito Šumer, ki je zaradi kruha z drožmi takrat postajala vse bolj prepoznavna. Pred tremi leti smo za tri dni prišli v Slovenijo in posneli 12-minutni film z naslovom The Forgotten Recipe (Pozabljeni recept),« pripoveduje Rene Strgar o filmu, ki je na različnih festivalih prejel kar nekaj nagrad.

In takrat se je verjetno tudi sam spoznal z drožmi? »Pravzaprav ne. Že od nekdaj rad kuham,« pojasni in – ne brez ponosa – doda, da je njegov najboljši prijatelj Jernej Zver, ki skupaj z ženo Majo ustvarja prepoznavni blog Jernej Kitchen.

»Jernej je že pred skoraj desetletjem začel raziskovati droži in pisati o njih.« Seveda je tudi sam poskusil »vzgojiti« svoje droži in seveda mu ni uspelo. »Na začetku me je bilo kar malo strah, imel sem spoštovanje do fermentacije,« pripoveduje in spotoma omeni, da se je seznanil še z eno obliko – s tisto, ki vodi do piva.

Krof, starter, pica!

A pustimo to danes ob strani in se raje usmerimo k drožem. »Prvo leto v Londonu sem v pekarni, specializirani za peko z drožmi, pokusil krof. Neverjetno! Potem sem od prijatelja, ki je bil na tečaju tovrstne peke, dobil matične droži in tako se je začelo. Od takrat pečem enkrat ali dvakrat na teden.«

Rene Strgar se torej z drožmi druži nekaj let. Doma in v prostem času peče kruh, predvsem pa pice. Ker so časi taki, da je hrano treba fotografirati in objaviti, in ker naš sogovornik to zaradi dolgoletnih izkušenj počne res vrhunsko, so njegove pice hitro opazili tudi drugi. »Podjetje Ooni, ki izdeluje tudi pri nas znane pečice za pice, me je kontaktiralo. Izbrali so me za beta testerja in mi poslali prvo pečico,« pojasni.

Opomba: beta tester je nekdo, ki preizkuša izdelek v zadnji fazi razvoja, torej tik preden se začne redna proizvodnja. Tako lahko proizvajalec izpopolni in izpili še zadnje podrobnosti, preden gre pečica do prvih kupcev. »No, ta pečica je spremenila moj pogled na pice,« nadaljuje sogovornik. Preprosto: odlične pice pač potrebujejo visoko temperaturo, da se zapečejo do popolnosti, takšne pa z navadno kuhinjsko pečico ne moreš doseči.

Pekel in slikal od doma

Prva pečica je bila torej v londonskem stanovanju. Točneje: na balkonu, kjer se jih je do danes, v vseh teh letih, nabralo že kakih 15. In to ne le od enega, ampak od različnih proizvajalcev, ki so hitro opazili, da Mariborčan dobro ve, kaj dela. »Pekel sem torej pice in vabil prijatelje. Ti so jih pohvalili, ampak … Kdo ne bi pohvalil, če bi prišel na brezplačno pico, ki ti jo je spekel prijatelj?« se nasmehne sogovornik.

Pa je prišla karantena. Delo od doma. Divje iskanje receptov po spletu. Razcvet kuharskih blogov. »Imel sem več časa za preizkušanje, preverjal sem različne recepte in moke, iskal sestavine. Tudi med lockdownom sem pekel in seveda fotografiral, tudi snemal, doma,« nadaljuje Rene Strgar.

Pice so nastajale ob petkih, in ker zaradi omejitev ni mogel več gostiti prijateljev, je na oglasno desko svojega bloka nalepil obvestilo, da v petek peče pice in da jih, če želijo, sosedje lahko brezplačno dobijo. Po tem, seveda, ko jih fotografira in posname: »Sosedje, ki jih dotlej nisem poznal, so se mi oglasili in prevzeli pice. Bili so navdušeni in so vse delili na svojih instagramih. Glas je hitro potoval po Londonu.«

Vmes, to smo pozabili zapisati, je naš sogovornik ustvaril Rene’s Pizza Place, podaljšek svoje spletne strani in isto­­imenski kotiček na instagramu. Ravno ta je bil eden od pokazateljev, kako zelo so pice, sploh če so posnete oziroma fotografirane, kot se šika, priljubljene. »Eden od posnetkov, in to čisto preprost posnetek pulta, na katerem pripravljam testo za pico, je v kratkem času dosegel 250.000 ogledov,« je še danes presenečen sogovornik.

In tako je bilo za pravo picerijo vse pripravljeno: spletni kotiček, ki ima danes na instagramu skoraj 12.000 sledilcev. Kar je, to že lahko zapišemo, dokaj nenavaden vrstni red, kajti večinoma je tako, da najprej odprejo picerijo, šele nato z njo skočijo na splet.

Končno: Renejeva picerija

Vmes, nekako na pol poti, si je Rene Strgar rekel, da naredi pop-up, ko doseže njegov instagram profil 6000 sledilcev. »V sodelovanju z lokalnim pubom in pivovarnami smo doslej pripravili že nekaj pop-up dogodkov, restavracij za določen čas. Odzivi so bili neverjetni, saj so bili dogodki takoj razprodani. In to je bila moja motivacija za korak naprej.«

Ta korak naprej se uresničuje ravno te dni, ko se v jugovzhodnem delu Londona obeta odprtje njegove prve picerije. Pravzaprav bo delovala nekaj dni na teden, torej bolj proti vikendu, pripeta k enemu od lokalnih pubov, kjer se vse vrti okoli craft piva.

»Pekli bomo v dveh pečicah britanskega proizvajalca Gozney. Poudarek bo na vrhunskih italijanskih in tudi lokalnih, britanskih sestavinah. Na tistem torej, v kar zaupam in za čimer stojim,« pravi Rene Strgar, ki bi sčasoma rad v ponudbo dodal še kak izdelek. Denimo sacherjevi podobno torto, kajpada pripravljeno z drožmi.

Priporočamo še: Pica palčke na dva načina (VIDEO)

Fotografije Rene Strgar/JRVisuals

Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed