Odprta Kuhinja

Mlada Slovenka v Švici osvojila zlato s sirom, ki nosi ljubezensko zgodbo

Sonja Kropivšek med pripravo trniča FOTO: Miro Hrkalović
Odpri galerijo
A+   A-
Mlada sirarka Sonja Kropivšek je na prvem tekmovanju za regionalne izdelke alpskih dežel v Švici prejela zlato medaljo za svoj trnič, izdelan po tradicionalni recepturi velikoplaninskih pastirjev.

Trnič je tradicionalni trdi sir, ki so ga nekoč pastirji med poletnim bivanjem na Veliki planini izdelovali za svoja dekleta. Sir prijetnega blagega okusa, izdelan iz kislega mleka oziroma skute, je danes bolj kot kulinarična specialiteta znan kot turistični spominek. Ko je že skorajda poniknil v pozabo, ga je pred leti precej časa edina izdelovala žal že pokojna sirarka Rezka Mali, ki ji je tako uspelo ohraniti to edinstveno etnološko izročilo. Pred dobrim desetletjem je vzela v uk mlado sirarko Sonjo Kropivšek s kmetije Pr' Gabršk v Češnjicah v Tuhinju, ki se je na pobudo kamniškega zavoda za turizem, kulturo in šport zavezala nadaljevati stoletno tradicijo pastirjev z Velike planine.

Pisave so lesene deščice z izrezanimi vzorci, ki jih vtisnejo v vsak hlebček. FOTO: osebni Arhiv
Pisave so lesene deščice z izrezanimi vzorci, ki jih vtisnejo v vsak hlebček. FOTO: osebni Arhiv

Kako nastane trnič

Osnovni recept je precej preprost, čas priprave pa le nekaj dni, saj je trnič narejen brez sirišča. Kot je povedala Sonja Kropivšek, sir dela iz posnetega kislega mleka, skuhanega v skuto. Pri tem se recept nekoliko zaplete, kislo mleko se mora segrevati na ravno pravi temperaturi ravno prav časa, nato sledi odcejanje in gnetenje. »Ta postopek traja nekaj dni, približno v dveh dneh se mleko skisa, potem pa potrebujemo še kak dan, da ga segrejemo in odcedimo. Tako pripravljeno skuto z občutkom pregnetemo, dodamo sol in oblikujemo v kompaktne male hlebčke, težke dobrih 200 gramov,« pravi sirarka in razkrije še eno posebnost trniča, namreč odtis, ki ga s posebno leseno deščico, na kateri je ročno izdelan vzorec, vtisne v vsak hlebček. Te deščice imenujejo pisave, med njimi najdemo predvsem vzorce iz narave in krščanske simbolike. Hlebčki so primerni za uživanje po približno treh tednih sušenja na zraku.

Skuto pripravlja približno tri dni. FOTO: Gregor Vida
Skuto pripravlja približno tri dni. FOTO: Gregor Vida

Zakaj hruškasta oblika

Kropivškova pojasni še, zakaj ima trnič značilno hruškasto obliko z majhnim stožcem na vrhu. »Mladi pastirji so v dolgih poletjih na planini hrepeneli po dekletih, ki so ostajala v dolini, zato so hlebčke oblikovali po deviških dekliških dojkah. Izbranki so podarili po dva hlebčka, in če je fantu enega vrnila, drugega pa obdržala, je s tem sprejela snubitev, dejanje pa je lahko obveljalo kot zaroka,« navade mladih izpred sto in več let opisuje sogovornica. A ko so po drugi svetovni vojni delo na planini prevzele pastirice, se je spremenil tudi odnos do trniča. Ženske, ki so bile praviloma precej verne, so namreč zavračale razlago, da imajo trniči obliko prsi, temveč so zatrjevale, da špička predstavlja cerkveni zvonik, po nemško türchen, iz katerega naj bi izhajalo ime trnič.

Trnič se suši tri tedne. FOTO: Miro Hrkalović
Trnič se suši tri tedne. FOTO: Miro Hrkalović

Uporabnost 

»Trnič uporabljamo podobno kot parmezan, res drobno ga naribamo, tako da dobimo skoraj prah, in ga posipamo po različnih jedeh, na primer testeninah, rižotah ali njokih, pa seveda po golažu. Zelo dobro se poda k pečenemu krompirju, zanimiv okus pa dobimo, če ga poskusimo združiti s čokolado,« razloži Sonja Kropivšek.

Če smo ga kupili ali dobili v dar, ga lahko hranimo tudi pol leta, po tem času bo začenjal izgubljati okus. Sogovornica je opozorila, da trnič ne spada v hladilnik, saj bi lahko splesnel, temveč ga, zavitega v folijo, pustimo na sobni temperaturi. Da bo čim bolj okusen, ga naribamo tik preden ga potresemo po jedi.

Trnič Sonje Kropivšek je odličen preplet prikaza kulinarične in etnološke dediščine, kar dokazuje tudi posebno priznanje, ki ga je sirarka prejela konec lanskega leta na prvem tekmovanju ALP'24 International Alpine Food Contest v švicarskem Stansu. Ponudniki lokalnih izdelkov iz alpskih držav so predstavili skupaj 337 produktov, med katerimi je zlato medaljo prejel unikatni, edinstveni velikoplaninski sir trnič. 

Priporočamo še: Klasike z Yasko: popolni gluhi štruklji

Datum Objave: 4.2.2025 ob 06:02

Več iz te teme:

trničsirSonja Kropivšek

Naročite se na e-novice:

Alenka Kociper