9 koristnih o paradižniku, ki si jih je dobro zapomniti

Le kaj bi Italijani brez paradižnika in kaj Slovenci brez paradižnikove solate ob mesu z žara? In zakaj vse to pisanje o paradižniku? Najbrž ne le zaradi odlične uporabnosti. Paradižnik danes uvrščamo med deset najbolj zdravih živil.

1. Zakladnica likopena

Poznamo več vrst antioksidantov; v paradižniku so predvsem tisti iz skupine karotenoidov, med katerimi so najbolj znani alfakaroten in betakaroten, iz katerih telo ustvari vitamin A, potem likopen, lutein, betakriptoksantin in zeaksantin. Od vseh je v paradižniku največ likopena, podobno velike količine ga vsebujejo še lubenica, papaja in jagode goji. Poleg karotenoidov je paradižnik bogat tudi s fenolnimi spojinami, med njimi izstopa antioksidant kapsaicin, ki ga v večjih količinah sicer najdemo v feferonih, prav tako plodovkah. Kot omenjeno, povsem zreli in rdeči paradižniki vsebujejo več teh bioaktivnih snovi v primerjavi s še zelenimi plodovi.

Priporočamo: Top 24 receptov s paradižnikom

2. Zakaj je likopen pomemben za naše zdravje?

Antioksidanti vežejo nase škodljive spojine – proste radikale, ki so v večjih količinah posledica nezdravega, stresnega življenja in neustrezne prehrane, v manjših količinah pa nastajajo kot običajen produkt presnove. Prosti radikali so tisti, ki so odgovorni za številčnejši pojav mutacij in posledično rakavih obolenj, vnetij sklepov in podobno, če nam jih ne uspe z uravnoteženo prehrano z dovolj antioksidantov, zlasti likopena, premagati. Obstaja veliko študij na prostovoljcih, ki potrjujejo hipotezo, da je likopen ena najmočnejših protirakavih učinkovin.

3. Vitaminsko in mineralno bogato živilo

Od vitaminov najdemo v zrelem plodu precej vitamina C. En srednje velik paradižnik vsebuje skoraj dvakrat več vitamina C kot podobno veliko jabolko, če ga uživamo surovega, seveda. Z uživanjem paradižnika pa bomo telesu zagotovili še pestro paleto mineralnih snovi.

4. Dietno živilo

Zapisane hranilne snovi v paradižniku so pravzaprav v manjšini, saj vsebuje največ – vode. Paradižnik tako rekoč dietno živilo: 100 g svežega paradižnika vsebuje le 17 kcal, kar je res malo, saj ima jabolko celo 52 kcal/100g.

5. Naravni imunostimulator

To so dokazali v mnogo študijah: krepi našo naravno odpornost, saj spodbuja nastanek večjega števila imunskih celic in protiteles. Obenem kožo varuje pred ultravijoličnim sevanjem, izboljšuje vid in preprečuje nastanek sive mrene. Ni nepomembna niti novica, da preprečuje oksidacijo škodljivega LDL-holesterola v krvi, za kar sta dovolj že dva kozarca paradižnikovega soka na dan ali velika skleda paradižnikove solate. Količina je sicer odvisna od zrelosti paradižnika in tudi od tega, kje je rasel. Če so ga preveč ujčkali, se je polenil, nasprotno vsega več si je nabral kleni borec, ki je zrasel na pravi zemlji in se je moral sam boriti proti raznim brez-, eno- do šest- in večnogim napadalcem.

6. Surov ali kuhan?

Paradižnik je najmanj občutljivo živilo, če ga toplotno obdelamo. Pravzaprav karotenoide naše telo še lažje sprejme, ko ga skuhamo. Likopen je namreč v surovem paradižniku vezan na vlaknine, v kuhanem pa te vezi popustijo in hranilne snovi postanejo za naše encime lažje dostopne. Škoda le, da se pri tem precej zmanjša količina vitamina C, zato je najbolje, če uživamo malo surovega in malo kuhanega. Torej naj bo danes na mizi paradižnikova solata in jutri testenine v paradižnikovi omaki. V obeh primerih za večji izkoristek jed začinimo in prehransko obogatimo z malo kakovostnega rastlinskega olja.

7. Skladiščenje

Paradižnik je najboljši sveže nabran, polno zrel ima čudovit okus. Na prostem ga lahko skladiščimo nekaj dni, v hladilniku malo dlje, najbolje pa ga je nabirati sproti. Za odličen okus ga ne hranimo v hladilniku.

8. Pozor: rezanje

Svež paradižnik najlaže narežemo z nazobčanim oziroma zelo ostrim nožem.

9. Paradižnikova omaka, mezga in sušenje

Iz presežka paradižnikov si napravimo dobro paradižnikovo omako, tako da narezan paradižnik podušimo, začinimo z malo česna in/ali čebule, soli in oljčnega olja. Nato omako nepredušno vložimo v steklene kozarce, zapremo, opremimo z nalepko in postavimo v shrambo. Zaloge je najbolje porabiti do naslednje sezone.

Priporočamo: Klasična paradižnikova omaka, ki jo mora znati skuhati prav vsak

Svež paradižnik lahko pretlačimo s paličnim mešalnikom ali posebno pasirko, naložimo v plastične posodice in hitro zamrznemo. Porabimo do naslednje sezone.

Za sušen paradižnik ga narežemo na rezine in postavimo na rešetki v rahlo ogreto pečico ali v električni sušilnik. Sušimo do želene suhosti, nato ga vložimo v olje.

Preberite tudi: Jajca v paradižnikovi omaki

Fotografija: Getty Images

Mojca Koman
Mojca Koman

Vsakdanje kuhanje je zame strokovni izziv, ker hrana je pač vir hranil, s katerim gradimo zdravje. Ta skupek vitaminov, mineralov, beljakovin ... pa gre seveda laže dol, če je zapakiran v okusno, dišečo in lepo jed, ki je hitro pripravljena. Vsekakor mi je vedno v veselje pripraviti takšen obrok, da sem z njim zadovoljna kot nutricionistka in kot mama. In jasno, da ga nič ne ostane.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed