Trik, kako do okusa po kostanju za smešno malo denarja

Že res, da veliko kostanja lahko naberemo sami, med sprehodi v naravi. Je pa zamudno, kar se kaže v tem, da če ga kupujemo, nikoli ni poceni, kaj šele, če ga kupimo pri kostanjarjih. Naj vam zaupamo, kako do okusa za tretjino cene.

Velika slika buč tu ni po pomoti: izbrane so tiste sorte, ki nam, ob primerni pripravi, pričarajo okus kostanja, ki je skoraj nerazločljiv od pravega – ker pri nekaterih dobimo tudi enako teksturo, bi z zavezanimi očmi marsikdo težko ugotovil, kaj pravzaprav je.

Kako to narediti?

Buče je treba pripraviti do tega, da karamelizirajo, to pa najlažje dosežete tako, da pečico segrejete na 200 do 220 stopinj, na pekač razporedite kar neolupljene buče, razrezane na večje kose in brez semen, obrnjene tako, da je meso zgoraj, ter jih pečete približno 40 minut. Po tem času jih vzamete iz pečice in z žličko ločite meso od lupine – pri nekaterih bo ta ostala užitna, spet pri drugih se bo spremenila v usnje.

Buče, ki lahko oponašajo okus po kostanju.
Priporočamo tudi: Najboljši jesenski kostanjev kruh

Japonski tip buče

Najslajše in najbolj suho meso ima japonski tip buče, na fotografiji označen s številko 1. Po peki se skoraj drobi, hkrati pa je najmočnejšega okusa – primerno kot nadomestek za kostanjev pire, težje pa bo ustvarjati njoke, ker je treba vodo dodajati in je težko ujeti pravo razmerje. Te buče prepoznamo po zelenkasto rjavi koži, majhnosti in po tem, da je votlina, v kateri so semena, ponavadi majhna, tako da ostane kljub porcijski velikosti kar veliko mesa. Te buče so najboljši približek kostanju, pogosto dostopne v trgovinah ali pri branjevkah.

Hokaido ali uchiki kuri

Še vedno zelo kostanjev okus, ampak bolj »moker« na otip, boste dobili, če boste pekli najbolj znano in najbolj priljubljeno zimsko bučo, to je hokai­do ali uchiki kuri (2). Ta je nekako za tretjino manj sladka kot prej opisane japonske, ima pa pomembno prednost: zelo tanko lupino. In ker je, kot še mnogokje, večina prehranskih koristi zbrana v lupini, kajti varovati mora sredico pred zunanjimi vplivi, priporočamo, da te buče nikdar ne lupite. Ko jo spečete ali skuhate, jo pretlačite z lupino vred. Pri tej buči, ker je tako splošno dostopna, smo tudi primerjali ceno glede na kilogram kostanja: buča, ki bo po peki dala 80 odstotkov kostanjevega vtisa, vas bo stala tretjino cene kostanja.

Muškatna buča

Najbolj slikovita je provansalska muškatna buča (3): to je tista, ki se je v pravljici o Pepelki spremenila v kočijo. Med vsemi, ki jih danes opisujemo, vsebuje največ vode, zato je primerna za izdelovanje njokov – ni zelo močnega okusa, tudi zato je priporočljivo, da ga okrepimo s peko v pečici. Če pa jo boste zares uporabili za njoke, jo je nujno prej zmleti v multipraktiku, kajti njeno meso je po toplotni obdelavi preveč vlaknasto in bi motilo pri strukturi njokov, ki morajo biti nežni kot oblaček.

Crown prince

Bučo, ki ima svetlo sivo in prijetno gladko kožo, pri nas še največkrat najdete pri branjevki na trgu: niso pogoste, kar je škoda, kajti ta tip buč je med planetarnimi vrtičkarji najbolj priljubljen za peko v pečici. Tej na fotografiji se reče crown prince (4) in je po strukturi mesa nekaj med provansalsko muškatno in malo japonsko, pečica pa bo iz nje izvabila fenomenalno razmerje med okusom in strukturo. Če jo kje opazite, jo vsekakor kupite: specite in po potrebi zamrznite za juho, ki vas bo navduševala v jesenskih in zimskih dneh, ko boste ta članek že zdavnaj pozabili.

Priporočamo: VIDEO: Najbolj priljubljen sendvič z jajcem (na štiri načine)

Naslovna fotografija: Foxys_forest_manufacture/Getty Images

 

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed