Za vas kuhamo: Špela Ankele

»Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige,« opisuje samo sebe, mi pa smo dobili priložnost pokukati v domače kotičke in trenutke te pridne mravljice, ki vsak teden napolni tako veliko priloge Okusi in tudi OK.

Prvi korak v svet kuhanja in vina?

Kuham že leta, o vinu pa dolgo nisem vedela ničesar, saj se pri nas doma ni pilo. Nikoli, niti kozarček. Ne vina ne česa drugega. Ko sem začela več pisati za Okuse, sem počasi spoznavala svet vina in se ga sprva kar malo bala, saj o njem preprosto nisem imela pojma. Takrat mi je prišel prav nasvet mladega vinogradnika, ki v Brdih prevzema uspešno vinarsko zgodbo. Rekel je, da dobro vino prepoznamo vsi, tako strokovnjaki kot laiki, le da znajo prvi natančno povedati, zakaj jim je neko vino všeč, in opisati tudi vse odtenke. Potem smo pred kakimi petimi leti, v kleti Taverne, pokušali vina družine Kupljen. Prvo, v katerem sem začutila odtenke in vonjave, je bilo Red Star of Styria. Odtlej se vina(rjev) ne bojim več.

Med prijatelji sem znana po ...

Kruhu z drožmi.

Goveja juha: specialni trik?

Domača zelenjava in meso, brez kosti.

ni podpisa

Največja blamaža?

Hrustljava potica. Z ruskim mlinčkom sem poleg orehov zmlela še del luščin. Sreča, da so vsi zobje ostali celi.

Zdi se mi, da sem v kuhariji zares sama izumila ...

Vsak dan nekaj, a hkrati nič pretresljivega – ko pogledam v hladilnik, se mi največkrat zdi, da ni v njem ničesar. Čez pol ure je na mizi že kosilo, saj ga kar sproti »izumiš« iz ne preveč razkošnih sestavin, ki so na voljo.

Najljubša kuharska knjiga vseh časov?

Imam jih veliko, se kar kopičijo. Velikokrat po­gledam v srednješolski učbenik Kuharstvo, ki ga je moj mož uporabljal na radovljiški gostinski in turistični šoli. V zadnjem času mi je všeč knjiga preprostih receptov, ki jo je napisal znani avstralski chef Matt Moran – navdihnil me je tako močno, da sem to knjigo ravno posodila njegovemu slovenskemu dvojniku, saj srčno upam, da nekega dne tudi on napiše kaj podobnega, zelo uporabnega. Ne morem mimo Jamieja Oliverja – prvi dve njegovi knjigi imam v srbskem prevodu in sta zdaj, po skoraj 20 letih, že zelo zmahani. Vesela sem bila, ko sem v trgovini z rabljenimi stvarmi nedavno našla klasiko Ginette Mathiot Znam kuhati. Posebno mesto v moji knjižnici pa ima že od polnoletnosti Kuharica sestre Vendeline – za rojstni dan mi jo je podarila mami.

ni podpisa

Sestavina, brez katere ne bi šla na samotni otrok?

Brez droži in hrane zanje.

Sestavina, ki bi jo s tega istega samotnega otroka vrgla morskih psom, če bi ti jo kdo podtaknil v prtljago.

Flips.

Najbolj slasten obrok vseh časov, postrezi skupaj z zgodbo ...

Ojoj, tu hočete romantično štorijo ali kaj takega, res imenitnega, a ne? Žal mi ne pride na misel nič impresivnega. Uživam že, ko z družino umirjeno sedemo za mizo in se imamo lepo ob preprosti, domači hrani. Čim bolj pogosto se to zgodi, tem bolj srečna sem.

Zadnja večerja, ki si jo skuhala doma?

Redko kuham večerje. Pri nas je tako, da je, predvsem poleti, pri hiši vedno veliko prometa. Pridejo prijatelji, na terasi se ustavijo sosedje, celo sosedov maček in pes, tu so otroci iz ulice, sorodniki … Kdaj se zgodi, da se obiski zavlečejo do večera, in takrat tudi kaj pojemo. A nič pre­tresljivega, navadno doma pečen kruh in kaj, kar se najde v hladilniku. Ko je hiša polna otrok, jim najraje pripravim eno od treh vaj v slogu: praženec (šmorn), navadne palačinke ali polnjene ameriške.

Preverite njene recepte:

Bučni njoki

ni podpisa

Ohrovtova solata z redkvicami

ni podpisa

Torta mame Milke

ni podpisa

Preberite še ostale prispevke rubrike Za vas kuhamo:

Za vas kuhamo: Karina Cunder Reščič

Za vas kuhamo: Olga Cvetek

Za vas kuhamo: Mateja Delakorda

Fotografije: Sonja Ravbar