Začimbe, ki jih moramo dodati v jedi s kislim zeljem

Kulinariko bi lahko označili za vrsto hedonizma, kljub temu pa v njej uživamo z zavedanjem, da hrano v prvi vrsti uživamo zaradi hranilnih vrednosti. Vemo, da kar največ vitaminov in mineralov v svoje telo vnesemo s svežimi živili. Ena takšnih sestavin slovenske kulinarike je na primer kislo zelje. V zimskem času nepogrešljivo superživilo, polno vitamina C, folne kisline, vlaknin in še bi lahko naštevali. Kako ga čim bolj pogosto in čim bolj kreativno vključiti v jedilnik? In predvsem, kako ga začiniti?

Morda vas zanima: Tako pravilno pripravimo klobase: pečenice, kranjske in krvavice

Ker je kislo zelje že samo po sebi izjemno aromatično, lahko iz njega pričaramo marsikatero jed. Ne da bi pri tem posegali na police z začimbami. Že sol in poper sta dovolj, da je vsebina na krožniku okusna. Kljub temu pa so drugi dodatki več kot zaželeni. Mirjam Grilc, ki ustvarja na zeliščni kmetiji na Gorenjskem in jo na našem portalu gotovo že dobro poznate, prisega na tri začimbe, ki jih skoraj vedno doda v lonec, ko je v njem zelje. To so brin, lovor in kumina – trio, ki se velikokrat pojavlja v receptih, kot so segedin, dušeno zelje, jota in podobno.

A pri dodatku teh treh sestavin ne gre le za povzdigovanje okusa, temveč imajo tudi blagodejne učinke na našo prebavo. Zelje je namreč precej težka hrana. Prav tako je pogosto v družbi mesa in obilice masti. Lovor sprošča črevesje in preprečuje črvičenje, prav tako je za želodček že pregovorno pomirjujoča kumina. Tudi brin pomaga pri prebavi težkih zimskih obrokov in preprečuje tiščanje ter občutek kamenja na dnu našega trebuha.

Ker nad kumino marsikdo ni preveč navdušen, saj je njena aroma precej specifičnega okusa, jo Mirjam raje kot v joto doda k sladkim različicam zelja. H kislemu pa se poleg zgoraj naštetih podajo tudi druge začimbe: Česen in paprika v prahu, pa šetraj, majaron, drobnjak in peteršilj, na primer. Celo meta pride v poštev, ki prav tako pomirja in sprošča črevesje in želodec.

Skok na Vzhod ali lokalna klasika

Če si v kuhinji želimo malce eksperimentirati, lahko zelje pripravimo tudi na vzhodnjaški način. Odlično se namreč odreže v kombinaciji s koriandrom in gorčičnimi semeni. Je pa res, da gre pri tej sestavini za evropska stvar, ki jo poznamo predvsem v naših koncih sveta, zato jo je najbolje kombinirati kar z zelišči, ki uspevajo pri nas.

Kislo zelje je pogosto precej – kislo. Grilčeva tako priporoča, da ga pred toplotno obdelavo zato vedno najprej poskusimo in po potrebi speremo. Pozorni bodimo tudi pri dodajanju soli, saj je soljeno navadno že v procesu fermentacije. Dodatku soli pa se lahko izognemo tudi z dodajanjem popra. Ta bo namreč povzdignil slanost jedi, dodaten bonus pa je tudi dejstvo, da poper v hrani deluje nekako antibakterijsko, podobno kot čili.

Skratka, poleg trojice, ki smo jo omenili na začetku, pri posameznih jedeh iz zelja lahko posegamo po različnih začimbah, pri tem pa se je najboljše zanašati na lasten okus. Mirjam bi v segedin na primer dodala mleto papriko, morda celo luštrekovo korenino, ki poudari okus mesa. Sicer pa si sama najraje privošči pečeno kislo zelje, za katerega nam je seveda zaupala tudi recept, h kateremu se vrnemo čez nekaj vrstic.

Med prilogami kraljuje krompir

Morda se sprašujete tudi o tem, katero prilogo je najbolje postreči ob zeljnih jedeh. Kot pravi Grilčeva, poznamo nekakšno tiho pravilo, da se h krepkim kislim grižljajem najbolje poda krompir, pa naj bo to pire, pražen ali kuhan v kosih. Seveda pa nam je znano tudi dejstvo, da v sarme dodajamo riž, kar je prej izjema kot pravilo zeljnatih jedi. Ga pa lahko tudi tam nadomestimo z alternativami, kot sta ajda ali proso.

Zdaj pa k receptu za aromatično kislo zelje iz pečice, ki vam ga tako Mirjam kot mi zelo toplo priporočamo. Je namreč precej preprosta, a odlična in zdrava popestritev zimskih kosil.

Na maščobi najprej prepražimo sesekljano čebulo in dodamo kislo zelje. Začinimo ga s papriko v prahu, premešamo in zalijemo z malo belega vina. Dodamo pest suhih sliv, narezanih na četrtine. Vse skupaj preložimo v pekač (če praženja nismo opravili v popolnoma ognjevarni posodi) in postavimo v pečico za 20 minut na 195 stopinj Celzija, da vino izpari. Pa dober tek!

Poskusite še: Jota s skrivno sestavino, ki vam bo zelo všeč (VIDEO)

Fotografija: Oleksandr Todorov/Getty Images

Deloindom.si: Čudoviti in doma narejeni okraski za novoletno jelko