Odprta Kuhinja

Ajdovi žganci: prav takšni, kot bi nam jih pripravili v gorski koči

Ajdovi žganci: prav takšni, kot bi nam jih pripravili v gorski koči (Foto: Špela Ankele)
Odpri galerijo
A+   A-
Žganci so največkrat ajdovi, lahko tudi koruzni ali krompirjevi. Zabeljeni z ocvirki in postreženi s kislim mlekom pa so tisti, ki si jih najraje privoščimo v hribih.

V hribe se odpravimo zgodaj zjutraj, pot je lepa in v prijetnem hladu, a traja nekaj dolgih ur. In ko si že prijetno utrujen, se pred tabo nariše planinska koča. V njej pa kup dobrot, tudi enolončnic in sladic, a v mislih se nam že vso pot sukajo eni in edini – žganci. Kateri so najbolj priljubljeni in kakšne najdemo predvsem v Bohinju?

Brez dvoma so najbolj pogosti ajdovi žganci. Lahko jih pripravimo na dva načina: tako da moko najprej skuhamo, potem odlijemo vodo in razdrobimo žgance. Lahko pa ajdovo moko najprej popražimo, pri čemer moramo paziti, da je ne zažgemo; ko postane bolj suha in sipka, pa tudi malo zadiši, vzamemo v roke vilice z dvema rogljema. Z njimi mešamo moko in jo zelo počasi zalivamo z vrelo soljeno vodo. Tako pripravimo žgance po koroško, pri tem načinu pa nekako velja, da bomo zelo težko dolili preveč vode, zato je tveganje, da bi na koncu dobili veliko kepo moke, nekoliko manjše.

Koruzne žgance pripravimo na podoben način, torej s kuhanjem moke. Ker je klasična koruzna moka rumena, so tudi žganci takšne barve. Bodo pa koruzni žganci, če boste nanje naleteli v Bohinjskem kotu, bržčas videti bolj sivi in zato zelo podobni ajdovim. Zakaj? Ker je za Bohinj značilna koruza trdinka – ta nima rumenih storžev, temveč so zrna pisana in se raztezajo od rdeče do rjavkaste barve.

Ajda s Sorškega polja v štirih različnih oblikah. (Foto: Špela Ankele)
Ajda s Sorškega polja v štirih različnih oblikah. (Foto: Špela Ankele)

Jedo se tudi z mlekom, kislim mlekom ali jogurtom. (Foto: Špela Ankele)
Jedo se tudi z mlekom, kislim mlekom ali jogurtom. (Foto: Špela Ankele)

Za zraven ocvirki

Za ajdove in koruzne žgance velja, da morajo po tem, ko jih skuhamo, še malo stati. Nato jih oplemenitimo z maščobo, denimo segreto mastjo, maslom ali mešanico obojega, da se žganci lepo zasvetijo. Kasneje jih lahko zabelimo s prepraženimi ocvirki, ki se podajo tudi h krompirjevim žgancem. In kaj so krompirjevi žganci? Ponekod smo slišali, da jih pripravijo zgolj iz kuhanega krompirja, ki ga razdrobijo z vilicami, da ta spominja na žgance. Pri tem moramo paziti, da izberemo pravo sorto krompirja, saj ta sicer lahko razpade in ne dobimo nič drugega kot močnik ali približek pireju. Največkrat pa skupaj z olupljenim in na kose narezanim krompirjem skuhajo moko, nato pa pretlačijo oziroma s pomočjo kuhalnice pripravijo žgance. 

Zrna koruze trdinke, žganci tako niso rumeni. (Foto: Špela Ankele)
Zrna koruze trdinke, žganci tako niso rumeni. (Foto: Špela Ankele)

Ajdovi žganci

V slovenskih gorskih kočah so žganci tista jed, ki skorajda nikoli ne (z)manjka. Največkrat so ajdovi, zabeljeni z ocvirki in postreženi s kislim mlekom. Tudi to pripravimo zelo preprosto: v sveže mleko preverjene kakovosti vmešamo nekaj žlic kislega mleka, ki nam je ostalo od prejšnjič. Nato vlijemo v skodelice in pustimo na sobni temperaturi, da se mleko zgosti. Primerno je tudi mleko iz najbližjega mlekomata. In ko boste naslednjič pripravili domače kislo mleko, lahko zraven postrežete okusne žgance, pripravljene po tem receptu.

Ajdovi žganci: prav takšni, kot bi nam jih pripravili v gorski koči (Foto: Špela Ankele)
Ajdovi žganci: prav takšni, kot bi nam jih pripravili v gorski koči (Foto: Špela Ankele)

Za 4 osebe.

  • 400 g ajdove moke
  • 1,5 l vode
  • 1 žlička soli
  • 4 žlice suhih ocvirkov
  • 1 žlica masti

Priprava

  1. V ožji in višji lonec vlijemo vodo. Zavremo, dodamo sol. Ko voda vre, vzamemo v roke kuhalnico. Obrnemo jo z ročajem navzdol in potopimo do dna lonca; naj bo na sredini lonca.
  2. Potem vsujemo moko, ki naj bo razporejena okoli kuhalnice. Ko jo potegnemo ven, za njo ostane luknja na sredini kupčka z moko. Ves čas pazimo, da voda le rahlo brbota, nikakor ne sme divje vreti! Lonec na polovico pokrijemo in pustimo, da rahlo vre pol ure.
  3. Pripravimo posodico, v katero bomo odlili skorajda vso vodo, ki je ostala v loncu. Le malo, kake pol decilitra, je lahko ostane z moko. V roke vzamemo vilice (lahko tiste večje ali pa tiste z dvema rogovoma) in moko razdrobimo na žgance. Če so presuhi, po žgancih enakomerno (ne vse na eno mesto) dolijemo malo vode, ki je ostala od kuhanja, nato pomešamo.
  4. Ko so narejeni, v ponvi na zmernem ognju segrejemo mast in ocvirke. Fino je, da je ponev tako velika, da bomo vanjo nato vsuli žgance in vse skupaj pomešali. Sicer pa zabelo prelijemo čez žgance.

image_alt
Borovničev štrudelj kot iz gorske koče (VIDEO)

Datum Objave: 2.8.2024 ob 06:08

Več iz te teme:

Naročite se na e-novice: