Tofu s poprom je odlična priloga

Človek se uči, dokler je živ, neverjetno, kako to drži. Te dni sem se naučila nekaj novega o popru. Zgodilo se je nenačrtovano, ko sem po kulinaričnih straneh iskala navdih, kako uporabiti in porabiti rdeči poper, ki se je že dlje zadrževal na polici z začimbami. Tako dolgo je bil tam, da sem že pozabila, zakaj sem ga kupila. Kako lahko uporabim rdeči poper? Kje se najbolj obnese? S čim se kombinira?

Rdeči poper ni poper

Raziskovanje njegove uporabe v kuhinji me ni pripeljalo nikamor, videti je bilo, da je namenjen predvsem za okras. Dodajajo ga v mešanice poprov, da je stekleni mlinček bolj barvit. Z rdečim poprom okrasijo deserte, ker se zanimivo sliši. Našla sem na primer recept za jagodno peno z rdečim poprom. Začelo me je zanimati, kakšnega okusa je pravzaprav. In tako sem na koncu doživela razočaranje. Rdeči poper sploh ni poper! Samo reče se mu tako. V drugih jezikih ga imenujejo brazilski ali perujski, tudi lažni poper. Niti v daljnem sorodstvu ni s pravim poprom. Pa sem mislila, da o začimbah nekaj vem.

Črn, bel ali zelen

Zdaj obvladam zadevo. Naj razložim še vam: poper je črn, bel ali zelen. Raste kot ovijalka in izvira iz Indije. Zelena zrnca visijo v dolgih grozdih, in če jih pustijo, da dozorijo, se zunanja ovojnica posuši, in to, kar ostane, je beli poper. Črni poper je zrno z ovojnico vred. Obirajo še nedozorele plodove in jih termično obdelajo ter sušijo, zato so zgubani. Zeleni poper vlagajo v slanico, podobno kot kapre. Svežega uporabljajo le v tistih koncih sveta, kjer raste. Če boste videli suhi zeleni poper, to pomeni, da so ga kemično precej zmatrali, da je takšne barve.

Večbarvni poper je torej sumljiva začimba, še posebno če so vmes rdeča zrnca. Ta so dozorela na precej visokem drevesu v Peruju ali Boliviji, kjer so poprova drevesa invazivna in ne preveč priljubljena. Rdeče plodove so uporabljali v naravni medicini, nihče pa jih ni jedel za kosilo. Vsebujejo celo snovi, ki so lahko škodljive za preobčutljive za oreščke. Predvsem pa to ni poper.

Ob tem spoznanju je dekorativni mlinček z rdečim poprom za vedno zapustil našo polico z začimbami. Ostala bom zvesta pravemu črnemu popru. Čudovit in ne dovolj raziskan okus ima. Dober poper ni pekoč, le pikanten. Bi verjeli, da sem ga za recept s tofujem uporabila dve polni žlički?

Tofu s poprom za 2 osebi

• 250 g čvrstega tofuja (natur)


• 3 žlice sojine omake


• zvrhana žlica škroba


• 3 žlice nežnega kisa (najboljši bi bil rižev)


• žlica temnega agavinega sirupa


• suh čili


• mlada čebula


• košček ingverja


• 4 stroki česna


• dve žlički sveže mletega popra


• olje

Priprava

1. Tekočino, v kateri je shranjen tofu, odlijete. Kos tofuja popivnate v več plasteh papirnate brisače in ga ob tem rahlo pritiskate, da spusti vso tekočino. Narežete ga na kockice, pokapljate z žličko sojine omake in postavite v hladilnik za pol ure.

2. Medtem nasekljajte ingver, suh čili, česen in čebulo, ločeno beli in zeleni del.

3. Marinirani tofu posipajte s polovico pripravljenega škroba.

4. V ponvi s površino proti prijemanju segrejte olje, naložite tofu tako, da je samo po dnu, in kockice obračajte, da se rjavo zapečejo z vseh strani. Odstranite jih in v njej popražite najprej bele dele čebule in čili, nato dodajte česen in ingver, ko zadiši, zalijte z mešanico preostale sojine omake in škroba, kisa, agavinega sirupa in treh žlic vode.

5. Kuhajte le minutko ali dve, dodajte tofu, zelene dele čebule in poper. Umaknite s štedilnika in počakajte par minut, preden ponudite, da se okusi povežejo.

6. Poprov tofu je intenzivnega okusa, primeren kot priloga. Degustirali smo ga z ocvrtimi bučkami.

Priporočamo še: Pita z bučkami, ki te zasvoji (VIDEO)