Bučno olje: razlika med hladno in toplo stiskanim

Še pred desetletji so drugod po Sloveniji ob omembi bučnega olja zgolj zmajali z glavo, češ, tega pa mi ne uporabljamo. V študentskem domu, kjer so se mešale kuhinje vseh pokrajin, smo Štajerci in Prekmurci počasi nanj privajali Dolenjce, Gorenjce, Primorce pa tudi Ljubljančane, danes pa ga najdemo prav v vsaki trgovini, strežejo ga v restavracijah, tudi domača uporaba se je precej povečala. Resnici na ljubo povsem upravičeno, saj je bučno olje izjemno zdravo, bogato s koristnimi maščobami, beljakovinami in minerali, zlasti moškim ga priporoča že ljudsko zdravilstvo, saj ugodno vpliva na delovanje prostate.

Aktualno: Musaka z bučkami

Pestrost uporabe

Bučno olje z značilno temno barvo, odtenki se raztezajo od zelene do rdeče, in izrazitim, a prijetnim okusom, popestri številne jedi, najpogosteje ga uporabljamo za pripravo solat. V njegovi domovini, torej na Štajerskem in v Prekmurju, si ne predstavljajo radiča ali endivije, ki bi jo pripravili s katerim drugim oljem, v solato pa obvezno dodajo kuhan krompir, lahko tudi fižol v zrnju, manjkati ne sme česen in seveda sol in kis. Taka solata je s kosom kruha že kar konkretno nasiten obrok. Za malico si privoščimo izbran kruh, ki ga pomakamo v bučno olje, ali pa namaz iz bučnic iz današnjega recepta.

Bučno olje uporabljamo predvsem hladno, čeprav nekateri prisegajo na jajca, ocvrta na njem. Sicer pa ga dodajamo tudi drugim jedem, vendar vselej ob koncu kuhanja. Nekaj kapljic kanemo v gosto kremno bučno juho, najbolje kar na krožniku, saj na površini juhe oblikuje privlačne vzorce. Dodajamo ga k zelenjavnim ali mesnim omakam, prelijemo po skutnem ali zelenjavnem namazu.

Kakovost je v načinu priprave

V primerjavi z industrijsko pridelanimi rastlinskimi olji je precej drago, za liter je treba odšteti najmanj 15 evrov, pri čemer je dobro preveriti kakovost in proizvajalca. Prav tako moramo ločiti hladno in toplo stiskano olje, ki se razlikujeta v načinu priprave: pri toplem stiskanju semena mehansko in termično obdelujejo, zmleta pražijo na temperaturi med 100 in 110 stopinj Celzija in na koncu stisnejo v stiskalnici, pri hladnem stiskanju pa semena le stisnejo v stiskalnici, temperatura obdelave pri tem ne preseže 40 stopinj. Za konec pa še nasvet, kako se znebiti zelenega madeža, ki ga je na srajci pustilo bučno olje: tkanino najprej izpostavimo soncu, toliko časa, da barva zbledi, potem pa operemo s sredstvom, ki bo odstranilo maščobo

Priporočamo še: Vsi namigi, da bodo piščančje prsi ostale sočne

Besedilo: Alenka Kociper
Fotografija: Boris Tumakov/Getty Images