Presenetilo vas bo, katera država je zelo prijazna ljudem z brezglutensko dieto

Življenje z brezglutensko dieto je malce zapleteno, a lahko z nekaj triki in rutinami postane precej preprosto, pravi naša sogovornica Tamara Pevec, ki se glutenu zaradi diagnosticirane celiakije uspešno izogiba že štirinajst let. »Biti na brezglutenski dieti sploh ne bi bilo problematično, če ne bi bilo težav s kontaminacijo. Osnovna živila naše kuhinje, na primer zelenjava, krompir, riž, sadje in meso, so brez glutena, prav tako ajda, proso in oves (pri teh je potrebno biti sicer pazljiv zaradi večje možnosti kontaminacije). Karkoli s temi sestavinami je brez glutena, če seveda ne dodaš moke in si pazljiv glede potencialne kontaminacije,« razloži Tamara.

Priporočamo še: Bučke: TOP 30 receptov, ki vas bodo navdušili

Na pot brez glutena: imate tri možnosti

Najlažje je, če tako hrano pripravljamo doma. Ko pa odidemo na dopust, to seveda ni mogoče. A brez skrbi. »Tudi brezglutensko lahko potujemo in uživamo v hrani,« je pozitivna Tamara. »Na potovanjih, ko morda večkrat iščemo možnost »jesti zunaj«, mislim, da se je nekako treba odločiti med tremi možnostmi. Prva je, da iščeš in obiskuješ zgolj restavracije, ki so popolnoma brez glutena oz. imajo strogo ločen prostor za pripravo tovrstne hrane. Druga je, da hrano pripravljaš sam. Tretja možnost pa je, da dobro raziščeš ponudbo, ampak morda ješ v restavraciji, ki nima ločene kuhinje, kjer pa obstaja tveganje za kontaminacijo in to sprejmeš. Seveda je vse odvisno od razlogov, zakaj se prehranjuješ brezglutensko in če gre za zdravstvene razloge, je odvisno tudi od tega, ali imaš reakcije na gluten ter kako so hude, celiakija je morda kar zgodba zase,« razloži Pevčeva.

Najbolj zanesljiva je popolnoma brezglutenska restavracija, a žal so te pri nas in po svetu dokaj redke. Druga najboljša možnost je restavracija, ki ima ločen prostor, kjer pripravljajo brezglutensko hrano. Če tega ni, so možnosti kontaminacije večje. »Pred obiskom restavracije je morda dobro preveriti informacije na internetu (Google, TripAdvisor), lahko se tudi pokliče v restavracijo ali se jim pošlje elektronsko pošto, da vnaprej preverimo, kakšne so možnosti za brezglutenski obrok. V mnogih državah društva bolnikov s celiakijo oblikujejo sezname restavracij, ki so varne za celiakaše in nudijo brezglutensko hrano, kar je tudi odličen vir informacij,« svetuje Tamara.

Preberite tudi: Pet receptov brez glutena

Ključ v potrpežljivosti in komunikaciji

»Vsekakor bi svetovala dobro in zelo jasno komunikacijo, razlago osebju za kakšne težave gre in kakšni morajo biti postopki, da hrana ne bo povzročila težav. Pri tem pa dodajte še dobršno mero potrpežljivosti in prijaznosti – mene več ne preseneti, če je 'aha, torej ne smete jesti mleka' odgovor na moje pojasnilo, da ne smem uživati glutena,« se pošali naša sogovornica.

Kako zapletene so vse tri od zgornjih možnosti, je seveda odvisno o tega, kam potujemo. »Najmanj oziroma nobenih težav nimam v Italiji, ki je, malo tudi zaradi široke brezglutenske ponudbe, moja najljubša dopustniška destinacija. Marsikomu se to sliši nenavadno, ker je naša zahodna soseda znana po testeninah in picah. Zato nekaj časa tudi sama nisem potovala tja, potem pa sem malo raziskala in ugotovila, da so zelo izobraženi glede prehranskih omejitev, še posebej glede glutena. Praktično vsak sladoledar ve, kaj je gluten in kaj kontaminacija (sladoled, nad katerim držiš kornet, je namreč kontaminiran!). Enako velja v restavracijah in barih. Poleg poznavanja pa je tam tudi zelo neproblematično najti restavracijo z brezglutensko ponudbo, kar je za nekoga z brezglutensko dieto seveda zelo pomembno,« je prepričana Tamara, ki je v restavracijah na potovanjih doživela že marsikaj.

In kako najti primerne restavracije?

»Sama ne uporabljam nobene »namensko brezglutenske« aplikacije, čeprav mogoče to niti ni slaba ideja. Zanašam se na TripAdvisor in Google, ki sta se zaenkrat dobro obnesla. Seveda pa tudi razmišljam z glavo, če se mi kakšna jed kdaj zdi sumljiva, dodatno preverim ali pa preprosto ne pojem,« pove sogovornica.

Sicer pa je na pot vedno dobro s seboj vzeti zalogo prigrizkov. »Bolje biti pripravljen, kot pa lačen,« se zasmeji Tamara. »Med mojo prtljago boste vedno našli brezglutenski kruh, riževe ali koruznie vaflje, pa kakšno žitno ploščico. Če gre za daljšo pot z avtom ali letalom, si pripravim tudi sendvič ali dva,« nadaljuje Pevčeva. »Sadje ne vsebuje glutena, prav tako zelenjava. V trgovinah je mogoče kupiti ogromno različnih brezglutenskih prigrizkov (govorim seveda o deklariranih brezglutenskih izdelkih) – žitne ploščice, napolitanke in podobno. Tudi krekerje, čips in smokije najdemo brezglutenske, danes je ponudba mnogo boljša kot pred kakšnimi desetimi leti,« še doda.

Življenje brez glutena ni mačji kašelj, z dobro informiranostjo in kančkom potrpežljivosti pa je lahko precej podobno običajnemu. Kot pravi Tamara, se brezglutenska ponudba iz dneva v dan širi in izboljšuje, najbolj pomembno pa se je zavedati, da lahko tudi z brezglutensko dieto sproščeno potujemo in uživamo v hrani.

Preberite še: Čokoladne magdalenice brez glutena

Fotografija: Getty Images