
Za fermentirano korenje tega potopimo v slanico in počakamo teden dni. Dobimo še boljšo različico te čudovite zelenjave, ki jo uporabimo v drugih jedeh.
Prav pride tudi druga zelenjava, ki jo lahko jemo surovo: zelje, ohrovt, repo, peso … »Lahko uporabimo še malo narezane čebule in česna ter gorčična ali koriandrova semena. H kumaricam gresta lepo janež in koprc. Če izberemo paradižnik, pa se zraven odlično podata bazilika in origano. Iz paradižnika z naravno fermentacijo v dveh dneh nastane imenitna salsa,« omeni Erika Gioahin, avtorica nedavno izdanega priročnika Rastlinski nadomestki mleka, jogurtov, namazov in sirov, s katero smo se pogovarjali o hrani, ki neguje naše telo. Tukaj preberite pogovor z njo, da boste razumeli, zakaj je tako pripravljeno fermentirano korenje hrana, ki neguje naše telo.
Fermentirano korenje
- voda
- sol
- kozarec za vlaganje s pokrovom
- nekaj čistih kamnov ali plastični zatič (za obtežitev zelenjave)
Priprava
1. Oprano korenje narežemo na tanjše kolute ali na način julienne.
2. Pripravimo 2,5-odstotno slanico. Torej: če imamo pol litra vode, potrebujemo 12,5 g soli. Hladno vodo in sol pomešamo, da dobimo slanico.
3. Narezano korenje zložimo v kozarec, da sega skoraj do vrha. Nanj dolijemo slanico, tako da je prekrito z njo. Obtežimo s primerno velikimi, očiščenimi kamni (denimo iz bližnje reke) oziroma v kozarec namestimo plastični zatič, ki zelenjavo tišči pod tekočino. Pazimo, da ni nič zelenjave na suhem.
4. Kozarec zapremo in pustimo na sobni temperaturi, torej na kuhinjskem pultu, sedem dni.
5. Vmes ga večkrat odpremo, da se izloči ogljikov dioksid, sicer se lahko (predvsem poleti) zgodi, da steklo poči.
6. Po sedmih dneh fermentacije na sobni temperaturi kozarec hranimo v hladilniku, saj nizka temperatura zavira fermentacijo.