Velikonočni meni brez mesa

Ko se zbere razkropljena družina, smo veseli, da smo vsi zdravi in da imamo drug drugega – takrat na mizo postavimo nekaj posebnega. Ko je bila moja mama še dekle, je izvezla res velik bel platnen prt. Vsaj v mojih, otroških očeh je bil vedno ogromen in neverjetno bel. Izvezla je čudovite vrtnice po vogalih in manjše cvetove po robovih, tako natančno, da je bil prt lep tudi, če si ga obrnil. Le enkrat v letu je bil na mizi. Brez koledarja bi vedela, da je velika noč. Seveda je za praznike vedno spekla orehovo potico, pri nas smo ji rekli kolač. Tudi orehov kolač je naznanjal velik praznik, poseben obisk ali res veselo novico. Velikonočni prazniki so vse troje, saj se takrat zbere razkropljena družina, vesela novica pa je, da smo vsi zdravi in da imamo drug drugega.

Priporočamo še: 6 idej za barvanje jajc skupaj z otroki

Ko je na izvezen prt položila orehov kolač, bel prazničen kruh in rjava, s čebulo obarvana jajca, je bila velika noč popolna. Vaza z rumenimi forzicijami in manjša z vijolicami sta bili na mizi le kratek čas. Potem ju je nevidna roka umaknila pred krožniki, kozarci, podajanjem skled, rezanjem kruha, vstajanjem in sedanjem.

Zadnja leta trava ozeleni in drevje zacveti, ne da bi se zares ustavila ob tem, da je pomlad novo rojstvo in nova priložnost. Oče vztraja pri šunki, prepleteni s plastično vrvico. Mama speče orehovo potico, jo razdeli vsem, ki nas ima rada, in gre za par dni v toplice. Jaz bom kuhala in pekla z mislijo, da ne smem zamuditi nobenega praznika, ko lahko postavim na mizo nekaj slavnostnega ali vsaj posebnega. Orehovo potico bom dobila. Razmislila bom o prtu. Pozdravljeno življenje!

Velikonočni meni

Šparglji v testu

Kremna korenčkova juha

ni podpisa

Trikotniki polente in solata s pečeno rdečo peso

ni podpisa

Rahli kolački z grenivko