Slovenska jed, ki se je znašla na Guardianovem seznamu evropskih specialitet

Skoraj bi spregledali prispevek, ki je šel v svet in vanj ponesel tudi Slovenijo. »Chefi o 12 evropskih jedeh, ki bi jih moral pokusiti vsak,« so ga naslovili pri Guardianu in poklicali nekatere najbolj uveljavljene kuharske mojstre, med njimi tudi našo Ano Roš. Zapisali so, da je evropska kuhinja postala ena velika kepa eurohrane, saj se kuharji gibljejo in delujejo po različnih državah. Švedski mojster je več let zaposlen v francoski restavraciji, Italijan pa se preseli na Dansko. Vendarle pa ne smemo spregledati nacionalnih specialitet: »Vse, kar potrebujete, je sprehod po tržnici novega kraja, ki ga boste obiskali, in doživeli boste bogastvo kontinenta,« pravijo. Ali se strinjate s kepo eurohrane ali ne, o tem kdaj drugič, katera je tista jed, ki jo zastopa slovenska predstavnica?

Frika

Belgija je izpostavila waterzooi, nekakšno piščančjo enolončnico, Švedska se je pohvalila s semlo, sladico, ki na prvi pogled spominja na naše princeske in vas jo načrtujemo naučiti v zimskem času, saj je res slastna jed. Grčija je ponosna na pečenega petelina. Članek, ki ga navajamo, opisuje vseh 12 predlogov, mi pa pozornost tokrat namenjamo eni najljubših slovenskih jedi Ane Roš.

Saj poznate friko, kajne? Posočje jo je pravzaprav prevzelo iz sosednje Furlanije - Julijske krajine, gospodinje vsakega dela te doline pa imajo svoja načela in skrivnosti, ki jih popeljejo do končnega rezultata. Roševa meni, da je lepote te jedi prav v tem, da ne upošteva meja, temveč je prikaz kulture, ki si jo delimo med seboj. V osnovi gre za ocvrti sir z dodatki, dandanes pa se priprava ohranja s sirom in krompirjem (t'minska frika), sirom in jajci in kot razne različice obojega. Najpomembneje pa je, da pri kuhi ne varčujete z maščobo.

Kako jo naredimo?

Priznamo, odkar nas berete tudi na spletu, še nismo objavili prav nič o tej jedi, zato smo morali pobrskati po našem arhivu tiskanih edicij in našli zapis ter navodila Blaža Močnika, ki se je pred leti razpisal o tem mastnem zalogaju: »Priprava frike ni posebej zahtevna, resda pa se vse skupaj premosorazmerno zaplete s količino sestavin. Priporoč­ljiva je (naj)večja ponev, tudi kakšen električni teflonski picopek bo konkurenčen, toda če imate doma litoželezno ponev, si le vzemite čas in pripravite še nekaj drv. Najprej jo segrejte, da bo postala siva, nato očistite in še enkrat dodobra pregrejte,« svetuje, preden začnete.

Sestavine

• pb. 2 kg krompirja


• 1 kg sira tolminca


• svinjska mast

Po korakih

1. Medtem olupite slaba dva kilograma krompirja in ga narežite na tanke lističe. Rajši kakšen gomolj več, čeprav se bo zdelo, da ste pretiravali, ko ga boste stresli na vročo mast. Med pečenjem se bo namreč precej stisnil. Med rezanjem naj bo v hladni vodi.

2. Nato v ponev desetkrat kapnite nekaj olja, nato dodajte še vsaj žlico, še bolje dve, zaseke. Na takšno opojno vročo posteljico položite krompir in ga le narahlo posolite. Krompir je treba ves čas po malem mešati, da se enakomerno zapeče. Nekateri imajo pri pripravi težave, ker mu ne pustijo svojega časa v ponvi in zato ostane še nekoliko surov. Drugi iz njega naredijo nekakšen pire, ki pa v friko ne sodi. Če bo temperatura pravšnja in masti dovolj (če ste v dvomih, nikar odlašati z dodatkom zaseke), boste pripravili nekaj vmes med čipsom in pomfrijem, kar pa je zmagovita kombinacija.

3. Med pripravo naj vam pribočnik na kocke nareže sir. V mnogih receptih za friko boste sicer dobili navodilo, da ga naribajte. Sir naj bo seveda tolminc starejšega datuma, če vam ga le kje uspe najti. Vsaj dober kilogram naj ga bo. Če je sir res star, del količine nadomestite z nekaj mlajšim, da frika ne bo premočna.

4. Ko je krompir pripravljen, sir enakomerno natrosite po njem. Nato je več možnosti, kako jed dokončati. Nekateri zgolj počakajo, da se sir stopi. Drugi vse skupaj premešajo. V tem primeru dvig­nete ogenj, da spodnji sloj zakrkne, in poskušate zmes še obrniti (ali pa tudi ne). Tu je potrebna zvrhana mera previd­nosti, saj je maščoba zelo vroča.

5. Na koncu dobimo fantastično jed, ki bo plavala v lastni masti, saj precej maščobe seveda odda še sir. Lahko jo ponudimo na krožniku, lahko pa friko komunsko požremo iz ponve. Nikar pozabiti kruh izdatno pomakati v maščobo med obrokom in tudi potem, ko o friki ni več ne duha ne sluha.

Kako pa jo postreže naša kuharska mojstrica Ana Roš? Še vročo in s pravkar natrganimi zelišči, je povedala za The Guardian.

Priporočamo še: To je seznam 10 najstarejših restavracij na svetu – med njimi tudi slovenska gostilna

Fotografije in zapis recepture: Blaž Močnik